Mu kažal Gospo na noja ḱe bidi potop Nojo rekol Koga ḱe bidi potopo da znam Koga ḱe bidi ko͡a ḱe jadiš na železna sinija togaš da se setiš da se setiš oti ḱe bidi Ama da si naprajš korap pogolem da zemiš ot seko͡a liška po dve da ne se zagubi semeto Bilo lete žnijale Ozgora vrni ozdola voda izviraj I klale sprojte vaka i skrstile i klale leb da jadat i togaš se setile oti ḱe bidi potop kako šo rekol Gospo Se nasobrale ot site liški po dve po dve vlegle vo korabo i na nekoj rid najgolem šo bil na svetot najvisok tamu ḱe go teral Nojo Se skinal pusti korap negde vleglo voda zmijata so opaškata go zatnala I koa izlegle tamu veḱe na suvo rekla zmijata ot koja krf je najblaga od nea da pijat Pa čoečkata krf bila najblaga Garvanot zinal da kaži duri rekol ga lastujcata mu go skinala jaziko so klunot ostanal gavrano bez jazik vek i sut A pak lastojcata zela čes sea zatoa vo kuḱa praj sedela



Eden majstor mu napravil na nekoj čoek eden oʤak Na bitisuańe večerta vatil oʤakot da se navalua za da paǵa i majstorot mu opiral pleḱite za da go potpirat da ne padni Arno ama plitarite tešḱi bile i vatile da se navalaat čunḱi nakrivo beše go naprail Svikal po stopanot ot kuḱata ej čorbaʤi eve oʤakot go napraiv ela daj mi ǵunlukot oti ḱe go turnam vaka da znaiš – Arno majstore ḱe mi ti platam slezi dolu ḱe mi ti naplatam – More ja ovde mi nosiš pari ja ḱe go turnam mu rekol majstorot Bre go moli stopanot bre go koli arno ama majstoro ne mu slegual ništo živo i najposle odvaj go krepe i vide oti ḱe paǵat oʤako se poistai̯l i padnal Tiḱi mu rekol stopanot more oti go turna oʤakot majstore bre da bi air ne videl? – Ami koa ti velev donesi mi ǵunlukot ovdea mu rekol naluteno i toj na stopanot – ti ič bare neḱeše da me znaiš Leli jas sum go prail ḱe go turkam em ḱe go natturkam Ednipati i lagata pokriva stramotata Sam majstorot beše se povalil pred druzi majstori oti taka izlagal

Si beše šo ne si beše Si beše edna baba i eden dedo Si nemale deca Si našle edno čupe i mu go klale imeto Kačka Kalička Eden den dedoto i babata oi̯doja crkva i mu rekle na čupeto da ne tarašva f kuḱi da sedi mirna duri da doat Na mangalo imalo edno grne so gra da se vari Kačka Kalička videla na policata na ʣido edno jabolko i se kačila na stoleto da go zemi Se sliznala i padnala vo grneto so gra i se poparila Ko se vratile babata i dedoto ot crkva tropale tropale na portata da mu otvori Kačka Kalička ama nikoj ne mu otvori Ja skršile portata i vlegle doma Čekale čekale da doi̯ čupeto da ruča͡at ama ne došlo Sednale da ruča͡at Si turile gra vo pai̯ncata da jadat Ko si turile po ftor pat oti bile nogu gladni vo pai̯ncata šlup! padnala Kačka Kalička Fatile da plačat da plačat i od žal umrele Koga slušnala kuḱata od žal si i isturila ǵeramidite Došla stračkata i ja prašala kuḱata zošto i isturila ǵeramidite Kuḱata mu rekla Kako da ne i isturam? ne znai̯š šo se stori? Kačka Kalička v grne se popari Starite plakaja i umreja i ete jas ǵeramidite Koga slušnala stračkata od žal mu padnala opaškata i letnala Ošla kaj krušata i mu rekla Šo e ova na tebe samo kruši raǵaš a ne znai̯š šo se stori? Krušata ja prašala šo se stori Stračkata mu rekla Kačka Kalička grne se popari starite plakaja – umreja kuḱata – ǵeramidite i ete jas opaškata Koga go slušna toa krušata i grrr! – site kruši i isturi na zemi od žal Potamu stračkata videla edno bajče kaj šo si pasi treva i mu rekla Šo prai̯š ti samo pasiš a ne znai̯š šo se stori? I mu kažala se po ret Togaj na bajčeto od žal mu se izronale site zabi Posle stračkata ošla crkva kaj šo pei̯še popo i mu rekla Ti pope samo pei̯š a ne znai̯š šo se stori? I mu kazala se po ret Kačka Kalička grne se popari starite plakaja – umreja kuḱata – ǵeramidite stračkata opaškata krušata krušite bajčeto zabite a ti samo pei̯š Togaj popo si go izvai̯ nožeto od ʤebo i trak! si go preseče malio prs od žal Ošol doma i popajata go prašva zošto si go presekol prsto Popo mu rekol E kako da ne si go sečam! Kačka Kalička grne se popari starite plakaja i umreja kuḱata ǵeramidite stračkata opaškata krušata krušite bajčeto zabite jas prsto a ti samo prediš Togaj popajata kako šo predela so furkata ja zela i ja skršila na dve i ja frlila

Si bil eden star čojk Toj si imal tri ḱerki Ḱerki mu stalno tkaele platno a toj go belel Ednuš tua pominal sin mu ot carot i mu rekol Koga padna snegot i koga prokopnea? Do vutre ako ne mi kažeš ʤelat ḱe te stora Go prečekala ḱerka mu postarata i go prašala Što si olku babo  napukan? Toj i kažal kakva mu e makata ali taja ne znaela što značit toa i ne možela da mu kažet Drugiod den pak došol sin mu ot carot i sea mu dal muvlet do drugiod den Ko se vraḱal nazat go prečekala posrednata ḱerka I taja go prašala kako i postarata što e napukan ali i taja ne znajla da mu kažet kako da odgoorit pret sina mu ot carot Na treḱiod den pak zaminal da belit platno Došol sin mu ot carot i pak mu dal ušte eden den muvlet Na vraḱane go prečekala najmalata ḱerka i go zaprašala Što si olku napukan babo? Togaj toj i rekol Što deka ḱe ti kaža ko ne mojš da mi pomogneš Ne možea da mi pomognat postarite da ti Otko i kažal vo što e rabotata taja mu rekla ]e mu rečeš na sinot ot carot oti ima tri godini otkako padna snegot a sega prokopnojt oti toj sakat da te prašat koga ja pušte bradata a koga počna da pobelojt Koa mu odgo͡oril stariot na sin mu ot carot toj go zaprašal koj go naučil taka da odgo͡ori Ko mu rekol oti mu kažala najmalata ḱerka toj mu e pobaral za žena Taka najmalata ḱerka se omažila za carskiot sin

Si bil eden čoek mnogu umen Toj imal trojca izmeḱari Edniot izmeḱar zemal plata dveste groša na godina drugiot petstotini groša a tretiot zemal iljada Tie izmeḱarite se karale meǵu sebe Edniot izmeḱar mu velit na drugiot Zašto ti da zemaš iljada groša a ja samo dveste? I ti si čoek i ja su čoek Zašto ti pojḱe zemaš? Toj što zemal petstotini groša i toj velel Ami ja zašto da zema petstotini a ti iljada groša? neli i ja su čoek kako i ti? Eden den majstorot i čul i ništo ne im rekol storil niet tie sami da razberat koj kolku činit od nif Edna večer toj majstorof imal gosti I go viknal toj izmeḱarot što zemal dveste groša mu rekol Aj pojdi donesi edna peńuška Izmeḱarot donesuet edna peńuška mu ja nosit prao na majstorot i go prašal kaj da je klaet peńuškata Ostaj a tamu – mu rekol majstorot – i postoj malku počekaj tuka Posle go viknal drugiot izmeḱar toj što zemal petstotini groša I nemu mu rekol da doneset edna peńuška Ajde donesi edna peńuška – mu rekol nemu na izmeḱarof I toj ojt donesuet edna peńuška i ja klal na srana I nemu mu rekol da postojt malku Togaj go vikat tretiot izmeḱar što zemal iljada groša plata da doneset edna peńuška Toj izmeḱarof zel edna peńuška vleguet vo odaata kaj što sedele gostite videl oti bile fitilite od sveḱata zagasnati i zapalil nabrzina je namestil peńuškata prao na ognot kaj što trebalo E gledate – im rekol domaḱinot majstorof na izmeḱarite – vie badiala se karate koj kolku zemal zašto edniot zemal poḱe drugiot pomalku Gledate sega koj kolku činit! Ete zašto edniot zemat poḱe a drugiot pomalku Ušte ednaš da ne ve čua da se karate Taka umniot majstor im dal da razberat izmeḱarite koj kolku pari činit

Bile trojca braḱa Ednijot e ḱeĺčo U nekoe selo daleku mnogu imalo lamńa I taja lamńa mnogu pakos praela jala luǵe I trojcata braḱa se dogovorile d idat da ja tepa͡at I trgnal postariot I odel odel po put Tova bilo daleku Go sretnal nekoj so simidi i mu vika Kade bre junače? E tamu daleku u tova selo ima edna lamńa ḱ idam da ja tepam E kolku junaci otidoa i naʣat ne se vratija I zemi ovoj simit izedi go ako go izedeš i ḱe ja utepaš lamńata I on jal ne možel da g ujzede I mu vika Vrati se A on vika Ne ḱe odam ḱe ja tepam I koga otišol tamu pret kuḱata imalo edna jabuka I se kačil na jabukata I iskočilo lamńičeto i vika I mamo kakof srašen junak ima na jabukata  Kako gi jade ḱerko jabukite ali so sve listot ali ǵi odbira? Ne gi odbira ne E ne e srašen za nas vikni go vamu Koa go viknale tamu i ona turila slama da zapali oǵin da mu naprai večera i mu vika Navedni se junače On se navednal i ona go găltnala I isto i so ftorijot brat taka I ḱelčo čekal braḱava ǵi nema Ḱinisal da ide i on I go sretnal simiʤijata i mu vika Kade bre ḱelčo? E u tova selo ima edna lamńa ḱ idam da ja utepam E kakvi junaci otidoa i ne se vratija – mu veli simiʤijata – pal̥ ti ḱelčo ḱe ja utepaš! Zemi ovoj simit izedi go ako g ujzedeš ḱe ja utepa š lamńata On zel jal jal i druk potražil I mu vika simiʤijata Odi ti ḱe ja utepaš I ponatamu go sretnal eden so maslo maslar bil I toj mu vika Kade bre ḱeĺčo? E – mu vika ḱeĺčo – u tova selo ima edna lamńa ḱ idam da ja tepam E kakvi junaci otidoa i ne se vratija pa sega ti ḱeĺčo zemi ova maslo izedi go ako g ujzedeš ḱe ja utepaš lamńata I on jal jal i druga mas potražil Ponatamu go sretnal nekoj sos met I medot g ujzel i druk potražil I otišol kaj lamnata se kačil na jabukata Iskočilo lamńičeto i vika E mamo kakof srašen junak ima na jabukata  Kako ǵi jade ḱerko ali so sve listot ali ǵi odbira? So sve listot reklo deteto I lamńata rekla Opasen je za nas ḱerko Vikni go vamu Lamńičeto go viknalo I ona lamńata pak turila slama začurela i mu rekla da se navedne da duva A on i vika E ja sum gos navedni se ti I ona koa se navednala on ja butnal i i ǵi izvadil braḱata živi i im vika Uš ednaš ḱelčo da ne me vikate zašto ja ve spasif



U taja kuḱa kajšto ima vampir ne dodeva – u tova maalo kajšto je tamu po kuḱite dodeva Zimal vrčvičińa mas ot kuḱi i nosel u kuḱata kajšto sedel Se is u pekmezot i medot Da si najdel rabota magareto go češal u taja kuḱa kajšto otišol niz dvorot go razoduajal ili go jaal Se naslastil kako vampir na pekmes ima edna reč Na ženi kadelḱite im ǵi zimal ǵi vlekol po čardacite i po dvorot i na sret soba si ǵi navoǵale Mori gledaăme na sveḱata noḱeska se trkalaše klopčeto čorapot se vlečeše i saani isprevrteni naopaku si ǵi najdoo me Sofra sito se što mu dojde do raka ḱe turi naopaku i mnogu druzi pakosti pravi U eden petelot ot kuḱa mu go izvadil ot poton i go ostavil na dvorot sakal da go odnese na nekade zar Vlezue i f soba kajšto ima maš i žena i za guša noḱno vreme ǵi faḱal Za da ne idel na vratata mu stavile trńe Druǵi pak i okolu legloto stavale oti to trń go straelo nogu Vampirite im ja pijat krfta na decata ot palcite na nozite od noktite Kajšto ima vampir so dajrińa so ḱemanińa i tambura mu svirele on ḱe došol da igra vampirʤijata ḱe go utepal i pihtija krf ḱe stane So vrela voda ḱe go poparat da ne se povampirila krfta Čumata koga bila kažujat stari mnogu vampiri imalo – togaj eǵupcite se povampiruele Vampir ḱe te nalegne krfta da ti ja ispie i čovek umira nede Belje otkaj Kojnik beše kažujal noḱeska eden vampir me nalegna ta težina težina vri u mene i ne možef da se pomrdnam i izdišam go bucnaf so trń i pihtija stana

Vo petok e najžalosno i najtăžen je narodot Vo săbota go saranuaːt Krista se molat bogu mu redat cvetḱe pari mu redat pokloni mu redat bakšiši – koj šamiː koj vălna koj čorapi koj kako sakat ḱe poklonit Vo săbota navečer se spremuaːt za Veligden Odat f cărkva vo nedela sabaːle Od dvanaeset saːtot počnuat služba Posle koː ḱe zavăršit službata vărtat okolu cărkva tri păti I posle odat doma i se vikat Kristo voskrese a ja ḱe rečam vaistina voskrese Mladite i tija idat doma i se veseĺat Părvo odat ke kumot a posle po prijateli Koː ḱe dojdat ot ke prijatelite ḱ odat na oro na oro ḱe se veseĺat ḱe tărgaːt kolo Najviše se veseĺat neːstite Măškite zasebno se veseĺat ḱe tărgaːt kolo a ženskite zasebno Kăde nas svireńe so pesni igraːt poviše Take ko sum bila mlada se peːle pesni sega ne i pametoam site Za edna se seḱaːm samo malu Fărlila Mara jabolko Fărlila mi prefărlila mlad junak udrila

Si bil en dedo i ena baba bile măš i žena Si nemale tije deca Si se podelile eden si zel petleto eden si zel mačorokot Taja rekla Mačorokot ḱe go pratam na gurbet Dedoto i toj rekol I ja ḱe go pratam petleto na gurbet na pečalba I g ispratil dedoto petleto na gurbet I ete go petleto idet ednuš od gurbet i vikat Posteli dedo šaren ḱilim i spremi šarena prăčka I dedoto poslal šaren ḱilim i s izvadil šarena prăčka I petleto reklo Udri me dedo I dedoto g udril petleto I koː izbălvalo petleto sve zlato A koː videla babata al mu donelo petleto zlato g ispratila i taja mačorokot na gurbet Toj ojšol vodejnca ama toj sve jal glufci i gušterici I toj koː se vraḱal od gurbet vikal Izlezi babo posteli šareni ḱilimi i zemi šarena prăčka Babata poslala mačorokot došol i babata g udrila so prăčkata Ko povratil mačorokot sve gušterici i glufci I dedoto na babata mu se šegal

Bile dvoica braḱa Ednijot odel na dorva drugijot sedel doma Toj ščo odel na dorva bil budala a toj ščo sedel doma aren Mu rekol budalata na arnijot Da seda da je počina izmet majke I taka sedel do majka si a drugiot ošol na dorva Budalata zgrel eden kotel voda je turil vo edno korito Tamo je klal i majka si i fatil da maat na neja Ot koritoto je odnesol vo jaslite je dal edna furka da predit Došol umnijot je našol oprana majka si Mu rekol budalata Odaj kopaj grop a toj je zel majka si Odel odel do edna čerešna Na čerešnata našol edna momička i je velit budalava Forli edno vetče Momičkata mu ne forlala Toj forlil so edno dorvo i je urnal dolu oprana A arnijot odel da kopat grop Budalata mu vikat Brate! kopaj dva groba ti nosa dve majḱi  Idele idele i se skrile vo edna vodejnca Velit budalata Oveja je vretenoto majkino so prešlenot ḱa go zema Mu velit brat mu Ne zemaj go ḱa n operit vodejnčarot Toj velit ne ja ḱa go zema oveja je vretenoto majkino i prešlenot majkin Go zel i odel došol do edna jasika i si se kačil na jasikata i mu velit na brata si Mi težit vretenovo majkino da go buvna dolu? Pod jasikata imalo karvan kiraʤii G otpuščil kamenot od vetka na vetka padnal dolu a kiraʤiite pobegnale ottuje Kiraʤiite imale toareno karvanot temjan Budalata mu velit na brata si ]a go zapala temjanof I go zapalil Na Gospoda mu bolelo zop a ot temjanot mu ozdravel i puščat Gospot Koj mi ozdraj zobov neka dojt amo Budalata ošol tamo Gospod mu velit Ščo sakaš odberi si ovde Toj s opulil i videl edno šupeĺče i go posakal Gospod velit nešo drugo zemaj ne zemaj oveja Toj rekol ne oveja go sakam Gospod mu rekol Koj ḱa te vidit sfe da razigrat ko ḱa zasfiriš Budalijot odel odel i go stretil eden pop Popot go zel za izmeḱar da mu pasit kozite Go puščile budalijot izmeḱar so kozite da i pasit Toj fatil da svirit Kozite fatile da igret Na večerta došle oslabeni Mu velit popot Ščo olku oslabeni kozive? A popaǵata mu velit na popot Da pojš da vidiš ščo slabet olku kozive? Popot pošol da vidit Ko fatil budalata da sfirit so šupeĺčeto kozite pak fatile d igret Velit popot na popaǵata Imale moḱi ovje ščo idet olku gladni Toga popaǵata mu velit neka dojt večer da ni posvirit decata ḱ i klajme v ambar a mije gore na gredi Večerta budalijot zasviril decata v ambar s izoprale a popot i popaǵata skoknale dolu Mu velit popot na budalava Ko ḱa kuknit kukajcata da si ojš Kačile edno momiče na edno dorvo Popot mu velit Kukna kukajcata da si ojš Budalata mu velit Kode je da je vida ja? Forlil so edno dorvo i je urnal dolu

Si bile devet braḱa edna majka i tatko im Sestra nemale niedna Ednoš majka im rekla Ej Gospodi! Daj mi edno momiče ta makar i lamja neka da je Gospod ja počul i mu dal edno momiče Na pette godini momičeto se storilo lamja i izelo svite braḱa ostanal sade eden Tatko mu rekol sinu si Odaj begaj sinko ot i tebe ḱa te izeet! Sin mu javnal kojńot i tatko mu mu dal tri slivi i si otišol sin mu Odel odel našol edna kučka so kučińa i je rekol ḱa t opera ili daj mi edno kučule Taja mu rekla Izbiraj zemaj Toj zel edno kuče si go klal na kojńot i si otišol Pak odel odel našol edna mečka ]a t opera je rekol ja daj mi edno meče Taja mu rekla Izbiraj zemaj Zel toj i teja i go klal na kojńot Odel odel mu se spilo voda izel edna sliva ovde ednata popreku išč ednata popreku blizu do seloto koj ḱa sedel Pošol vo seloto Tamo se oženil Mu fteknalo za majka mu i za tatko mu i je rekol žene si Ja ḱ oda pri tatka koga ḱa ti vikna ja da i puščiš kučińata Taja majka mu ne bila tuka Tamo doma si niščo ne našol a sade sestra mu Vlegol f kuḱi i mu go zela sestra mu kojńot mu go vårzala na jasli i došla gore pri brata je Pošla da go nagledat kojńot Ure brate mu rekla kojńot je na tri noʣe Je rekol brat je Teja gajle za kojńot! Pošla išč ednoš Ič nemat ot kojńot mu rekla Brat je pak je rekol Teja gajle za kojńot! Posedela išč malu mu rekla bratoe si Ja go jizedof kojńot mi se jadet i tebe ḱa te jada! Brat je je rekol Izmeti i da posteliš eden mutaf ḱa pojda ḱa s izbańa ta posle jadi me käde da padnet bratova kårf na čisto mesto da padnet Toj izlegol da odet na bańa i si pobegnal Taja mu se fteknalo za nego pritårčala ugore go ftasala i mu vikat Čekaj ḱa ti kaža tebe! Tamo imalo tri slivi Se kačil na ednata taja fatila da je sečet Toj otišol na drugata taja fatila i neja da je sečet Mu viknal na kučińata kučińata došle i ja izele

Koga ḱa go izml̥zet mlekoto ḱa go iscedit vo edna kaca i ḱa mu klaet maja da se potsirit Štom ḱa se potsirit ḱa go cedit i ḱa go klaet na tezgaf vo cedilo i ḱa mu klaet ozgora teško za da se iscedit ubavo Ako se rabotat namesto ḱa mu go predaet na majstorot šo go pravit kaškavalot Majstorof ḱa go pregledat sireńeto al je ftasano za da se pravit kaškaval Ako je ftasano ḱa go izležaet vo korito i ḱa go redit vo košnici i so se košnica ḱa go varit vo kazan vrena voda za da se storit kako testo Otuje go izvaǵaet go redit na tezgaf go mesit i go pravit kako somuni i go redit vo kalapi za da se storit kravajče I take stoit dvaeset i četiri saati vo kalapite za da se zdravit Posle go izvaǵaet od kalapite i go solit po mrva i posle sekoj den go potsoluvaet i go redit edno na drugo take sekoj den dur da se storit sedom kravai edno na drugo Koga ḱa se posolit ubavo go miet so studena voda i go frča i go sureduvaet edno po edno za da se isušit Koga ḱa se isušit pak go soberuvaet i go nareduvaet edno na drugo po sedom kravai Koga ḱa dojet vremeto za krevańe okolu Krstovden go beret vo vreḱi po dva denga vo edna vreḱa ja sošivaet i ja vrzuvaet so jože I take je gotov za krevańe Go nosit so koli do Gostivar a ot tujeka go tovaraet v železnica i go praḱaet do Solun So nego odit i trgovcite da go prodavaet kako ḱa naet nekogaš uše na mesto go prodavaet toptan a nekogaš pak po nekolku vreḱi Ako ne im se prodaet i i fati leto za da ne se rasipet od goreščina go klavaet vo Solun vo buzaana Ovije godińe kaškavalof najpoveḱe go jadele naši luǵe šo se vo Amerika se nosel i vo Egipet vo Skenderija zaščo go jadet i Arapite

Pred nekolku godini nie ribărite razbrafme otu na more faščet ribi so koča i sakafme i kăj nas so takva koča da faščame ribi zaščo so koča se faščaše i pojḱe i polesno Arno ama ovde kăj nas nemafme pampuri a so kočata se fašat samo so pampuri Jas ojdof na more i vidof ribărite kako faščet so koča Ovde mi velea ribărite otu ejzerovo naše e samo plamińe i čkarpi jas ko ojdof na more mene mi fati umof otu ḱe možit da se faščet ribi so kočata I pomolif ribărite da mi dadet edna koča takva Mi je dadoa kočata sose fortomi i dva dni so nimi bef na koča Ko je donesof ovde kočata site ribari se sobra Edni velea Živo ako fatiš živo ḱe g izedam – Arno ama potem nekolku dena ovdeka pampurot go naprăjfme so ovdešnive pampuri da rabotame Taka eden den se sobrafme site ribari i ojdofme so kočata je fărlifme tărgaj tărgaj onamo kon Krivina je izvădofme živo ne fătifme Ko fatija ribărite da viket Aj bre vie mladi niščo ne znăjte vi se činit sve šo letat se jajt V ova ejzero kakvi măži imet pominato ama niščo ne naprăjle Potem dvatri dena pak ojdofme ojdofme kun Sveti Nom Je fărlifme tamo părviot pat fatifme nekoj triesetina kila belvici Sedne je fărlifme ot Peščani kon vaka Kolku dojdofme do Gorica je izvădofme nekoj dveste kila belvici fativme Ko ḱinisa ribărite sedne da viket Lele majko šo je ova rabota ejzerovo ḱe g iscărpite niščo živo ne ḱ ostanit I vistina potem dvetri godini samite nejḱeme da ojme da lojme so kočata



Imafme kalfa od Albănija se vikaše Mihail Komitetot bereše mladeži za planina a toj sakaše da ojt planina Nie ne go puščafme Jas go molif komitetot da go ne zemat poščo e siromaf A komitetot bereše pari koj kako imaše za da kupet od Albănija oružje Ojde komitetot i na Jakimeta mu pobara pet napoĺoni Stana Jakime go predade komitetot na Turcite Da znăjte otu komitetot pari beret mi baret pet napoĺoni Toga Turcite mu dale na Jakimeta deset napoĺoni pet za nego pet za komitetot Arno ama Turcite mu kazale na eden risjanin prijateĺ otu rabotata ne je ubaː Razbral i komitetot i rešile Jakimeta da go operet da ne storit nekoj pakos Stana komitetot baraše čoek Jakimeta da g operit ama nemaše ujgun koj da go operit Toga kalfata ot strika mi Andona rekol Ako me puščite mene planina jas ḱe g operam I se reši Jakimeta da g operit kalfata od Andona Kanefčeto Stana nedela na utro eden sat pred dejna ojde kăj Jakimčeta i mu velit Majstore Jakim me pušči majstorot Andon da dojš Kanio umre žena mu so ta pomamka A Jakime mu reče Šo olku rano čekaj da se razdenit A kalfata mu rekol Ḱ ojme da vidime ako činet pločite ot Kanio za kărs da naprajš ako ne ḱe donesime ot Pograec i zato te vikam rano da dojš I Jakimče stanal da ojt I taka ot kăj Filefci sokakot fatija po temnici do kăj Uzunčeta Toga Albănecot mu reče Šo ti je Jaḱime cărvena ustata? I Jakime e otvori ustata za da vidit i toj Albănecot pravo v usta kamata Jakime padnal a toj ušče dvatri păti v sărce I kalfata pravo plănina izbegal

Bil eden čvek Bil ženat Ne bil sposoben za da je ranit žena mu i žena mu g isterala ot kuḱa Toj pobaral vo atlite od kuḱata i našol edna sabja je zel i otišol f planina našol češma tamo Sednal pokraj češmata i zaspal A taja planina bila zazeta od zmeoj i niedna živa duša ne možela da pojde tamo od nimi Bile dvajca zmeoj imale edna sestra Sestrava otišla da pălnit voda Go videla nego čvekot kăj spijet je videla i sabjata Na sabjava pišvit edno mane devetmina Taka taja se potplašila se vratila kăj braḱa je i im kažvit otu je dojden eden junak kăj češmata Posle tije rekle Odaj polesno da go razbudiš i da mu rečiš da dojdit kăj nas Ko došol toj kăj nimi go opitvet ali si ženat Toj im rekol ne su ženat Je sakaš sestra mi da ti je dajme za žena? Je sakam zer! Ajde erlija neka je i mu je dale Počnale da si spiet zedno Edno utru mu velet Stani zetu zemi je kožana za voda dojnci voda Otišol toj je napălnil kožava so voda a ne možel da je krenit Zel posle da je otkopvit celata češma Koga ete je žena mu i mu velit Kăj si te čeket braḱa mi nemet voda Toj je velit Ako nemet voda zemi je kožava odnesi je ja cela češma ḱa je krena Ova je odnesla vodata i im rekla na zmeojte Măžot mi sakat da je dojncit seta češma Neka ne je nosit neka si dojt rekle tije Posle nekolku dni se pojavil nekoj car so vojski da se biet so zmeojve Mu velet Ajde zetu sega ḱa ojme na bitka odberi si eden kon Toj si vlegol vo ḱeralot kăj konite našol koni golemi zad vratata našol eden mal kon i nego go zel Toj kon odel napret pred drugite koni I rekle zmeojve Bre kakof junak go pozna i konov što ojt napret Ko kinisale za da odvet toj se napraj bolen Žena mu go zede konot i sabjata i tărnae so braḱaa im a i obleče negojte rutišta Otidvet tamo počnal da se biet i pobedvet Sestrava je ranile vo bitkata Braḱava mislele da n je ranet zetot Posle ko se svărši bitkava taja porano došla doma nagore edno železo i koga idvee braḱa je taja go žižna so železoto măža je da ofne za da go čujet braḱa je otu je ranat Posle došle tije Šuḱur otu kurtulifme nema zijan Počnale da si živet sreḱno zedno

Bile majka i ḱerka Ḱerkava bila trudna Imale skepar na polica klajno i plačele sekoj den si mislele ḱa se rodit dete ḱa padnit skeparot i ḱa go operit deteto Došol zetof i našol käj plačet I opitvit Što plačete? I tije mu kažvet otu skeparot ḱa padnit i ḱa g operit deteto Toj se začudil nemal što da im prajt se čudil dal d i bijet ali ne Sefte – rekol – ḱ oda da bara pobudali od nimi i ako najda ne i bija Odel odel i našol trojca braḱa naprajle kuḱa bes penʤere vnätre temnica Tije zele košnici d j ispådet temnicava Toj im velit Što prajte bre drugari taka? I tije mu rekle Da j istajme temnicava Toga toj im rekol Ja ḱa vi je ista temnicava što ḱa mi dajete? Tije mu rekle Kolku pari sakaš ḱa ti dajme samo da j istajš temnicava I taka toj se zapregnal dupi vamo dupi tamu i naprajl penʤeri i im došlo videlo Ḱ oda – rekol – ḱa bara ušte da vida Odel potaka našol dvajca braḱa käj vozet greda fpregnale petel i mačorok ama nikako ne možet tije da pomårdnet Toj im rekol Što prajte vaka bre drugari? – Je vozime gredava – mu rekle tije – Dobro – rekol – možet ovje vaka da j istärget? Atu što da prajme – rekle tije – kako da j odnesime? – Ja ḱa vi je odnesa kolku pari ḱa mi dajte? I se spogodile Turkaj tärgaj turkaj tärgaj im j odnesol gredata parite im zel i zaminal Se vratil doma i ženite ne i gibal

Edna devojka bila daleku måžena Bila loša mnogu svekärvata i svekorot Lep ne ja davale i mnogu je terale da rabotat i noḱe Dur da sednela taja svekorov i svekärvava ḱe rekle Ajde nesto kreni sega I na večer ḱa je rekle Sukni kolač ta legni si! Fatila da slabejt Braḱa je rekle da vidime što je slaba sestra ni I taka tije otišle Stavile da jadet Na večerava käsnale svekorot i svekärvata dva tri påta i rekle Kreni nesto nije najadeni prijateli ušte ponajadeni Ostanale bez jadeńe i braḱava i sestra im A starcite noḱe stanvele za da jadet Drugata večer bil samo ftoriof brat i tije pak taka i pak ostanal gladen Posle otišol samo treḱiof najmaliof brat I nemu isto taka mu velet Arno toj rekol ne ne ja ne su ušte najaden jadi i ti sestro – rekol – ja i̯ ti ne sme ušte najadeni Svatov i svaḱava ako se najadeni nek se tärget I taka starite se našle stramni i se tärgnale Posle bratof rekol Mene da mi postelete na nošvi me jadet bålvi Stanale starcive noḱta da jadet kako sekoj påt Stariof velit Ženo mi se jajt – Što da ti pra – mu velit ženava – lep ne mojme da zejme – Odi zamesi edno kravajče – velit toj – i klaj go da se pečit ḱa käsnime obajcata Toj bratof im se pulit iz räbot od gunata i skoknal od na nošvi Svatu svaḱe – im velit – loš son vidof Tatko nasone ne deleše fatil iz ognot i pokažvit vaka ne deleše i im go naprajl kravajčeto puzdera is pepelta Arno pak mi se jajt što da pra sega? – je velit starecot Malči pukni – mu velit starata – i mene mi se jajt ama što da pra Stani klaj go kotleno na ogon da naprajme pitulica da jajme Toj bratof od nestava pak im se pulel iz räkaf ot gunava Koga go klale kotleto na ogan i toj stanal Me jadet bålvi mnogu – velit toj i stanal i sturnal gaštite i stegnal f kotle kašto bile petulicite I take sve imale kotle – rekol – bare da si popara gaštive I pak na starive im se jajt Starata mu velit na stariof Odi vo bafčana vo zeljeno da jajš od zelkine I toj otišol a bratof i videl i letnal Svatu svaḱe vi g izede vol zeljeto I zel eden stap ta g opral svatot

Si bile eden tatko i edna majka i imale dve dečina edno măško i edno žencko Tatkoto bil lovʤija a majkata sedila doma i prela jadejne šo ḱe donesel măžot Ko porastile decata majka mu umrela a tatko mu să preženal Zel mnogu loša žena Ta gotvila se šo ḱe donesel măžot ama na decata mu davala sămo po ednuš da jadat na eden den i to sămo lep Bračeto i sestričeto bile mnogu ubai̯ i măšti̯ata vezden i bijala Eden den duri bil tatko mu na decata na lof a măšti̯ata v avčana bračeto ja reklo na sestra mu šo toga să češlala Ceco ti zemi go v răce češleto jas ḱe go zema sapunov i ḱe begame Ko šo reklo bračeto taka naprele i počnale da begat Tatko mu na decata toj den si došol pobărgu od lov i ja našol măšti̯ata zamislena Ja opital šo je zamislena a ta mu kazala oti izbegale decata Tatko mu počnal da ronit solzi i nabărzina go vjavnal kojnot i să vdal po decata Po eden sat grebinajne na kojnot i zavtasal decata Toga bračeto je reklo na sestra mu Ceco vărli go češleto zad nas Sestričeto go vărlilo češleto zad nimi i să storilo edna golema korija so bujata šuma Duri ja pominal korijata tatko mu să storilo vreme ikindija i počnal da tărčat po decata Pak i zastignal i počnal da mu vikat da zastanat ama tie ne zastanvile Mu bilo žal za tatka mu ama mu bilo pojḱe stra od măšti̯ata da ni bijat pak Bračeto go vărlilo zad nimi sapunot i să storilo edno golemo more Tatko mu pojḱe ne možil da ojt po nimi i să vratil doma mnogu nažalen Od žal za decata po nekoj den umrel a măšti̯ata ostanala vo kujḱata i zela drugi măš Bračeto i sestričeto odile mnogu vreme niz edna pustelija Jadile divjački šo imalo niz pustelijata Mu se pijalo mnogu voda ama bile odeni daleku od moreto i nikade nemalo voda Ko šo odile došle do edni livajǵe ot ko ja pominale pustelijata



Svadbata počva vo såbotata kaj užina Sa berea prijatelite i decata mladi i odea da i čeke tåpanite Koa ḱe zbližva do seloto tåpanite zafatva da svire Gredea vlegva vo dvoro i sa fatva da igre oro ĺudjeto Svekrvata so pogača na gla ḱ igraše prva a setne prijatelite Odvečer so svirkite odea po kumo i po pobratimite i bliznite rodnini Sånoš igra jadea pieja Na utroto vo nelata o zeva zeto go klava vo dvoro na stol i go bričea kumo i pobratimite i peeja babite Zeto mi sa briči//ta koj mi go briči a svirkite svirea Bričeńeto o svršvaše berber Zeto obričen odeše doma da sa sleči a svirkite odea po kuḱi kanea ĺudje Sa berea prijatelite i odea po nestata Pred da trgne klava pogača na stolo vo dvoro a nat pogača češa vino Prijatelite frla pari vo češata i velea Da sa ḱerdosa Kumo o isturvaše vinoto na zemja a parite mu j frlaše vo polata na zeto Kinisva po nestata so kojnte Ako beše nestata daleku odea site so koni ako beše blizu odea četiri Na ednio kon fkačvaše svekoro na drugio zeto na tretio kumo na četvortio koje da beše Na kojnte mu bea vrzani opaškite na bulkata šami vrzano na kono na nestata na zeto i na kumo Eden o noseše barjako a dvamina kartata so vino Na barjako na vrvo imaše jabåko nakačeno a na kartata imaše cvetja vrzano na krs Dečińata šo a nosea kartata po påto s i̯a si ja ispiva polojnata Odea napre i zeva sijarik Grede svatoi̯te Ako beše nestata daleku strojničarite i grabina kojnte čij kon ḱ izlezi prf Koa odea na čardako babata majkata na nestata go prečekvaše zeto Zeto mu bacvaše răka i mu frlaše čeli na ramenata Babata go bacvaše zeto i go darvaše pari Odea vo kuḱata da jade da pije Odeše sestrata na nestata pri zeto go stresvaše mu pikvaše košuĺa vo pojaso a zeto a daše jabåko i nekoa para na sveskata Odeše nekoe dete a fatvaše nestata za šamiče za da rodva măški deca Odeše nestata na stroj pri svekoro da mu baci răka Svekoro a frĺaše koprina na gla a daroi̯te na ramo Setne odea čupite pri kumo da da a krše pogačata koj da zemi pojḱe Kumo klaše pari na pogačata Čupite a zeva poloi̯nata pogača i a delea dolu Drugata poloi̯na a jadea na trpeza Na kinisvańeto prijatelite na nestata klava pogača so češa i praeja kako kaj zeto

Edno vreme imalo nekoja nogu strašna lamja Ona izlavala seka godina od moreto i tražila od bliskio grat po edna moma godišno kurban Arno ama graǵanite edna godina zabravile da i daat i kuga izlegnala lamjata od moreto nogu se nasrdila oti nema kurban ulegnala u grado i izela stotina momi Ottogaj uplašile se graǵanite i odredile zakon seka godina da i frĺat na lamjata po edna moma I taka došlo red da ja daat momata na edna udovica Ona si nemala drugo čedo samo toa devojče i bilo edno u majka Udovicata oḱela neḱela morala da ja odvede ḱerka i pokare moreto Čekaeḱi ja lamjata plakale i vikale na set glas Dočul gi sveti Ǵorǵi i vednaga došel da vide šo e taa rabota On nosil so nego eden gulem buzdogan Pital gi zašto plakat i vikat tolku žalno Udovicata mu rekla Kako da ne vikam i plakam ja zavalijata? Samo ovaa momička mi e ot čelat i na nea i dojde red da ja izede lamjata ta eve dovedo ja kuga ḱe izlegne lamjata da ja ostaam neka ja izede čim taka sa naredile grackite zakoni Togaj sveti Ǵorǵi i rečel Nemoj da se boeš ja ḱe kurtulisam momata ot tava zlo Ti idi si doma a ona neka ostane malku da me poposka dodeka ne izlegne lamjata od moreto Udovicata si otišla a momata ostanala tam da go poska sveti Ǵorǵi On i naračal Ako zaspijam a lamjata dojde vednaga da me razbudeš da ja utepam Taka poskaeḱi go on zaspal i u toa vreme lamjata fanala strašno da rika i da izlava poleka od moreto Momata ot stra zabravila da go razbude sveti Ǵorǵi i počnala žalno da plače i da vika Kako šo plakala padnala mu edna săza na sveti Ǵorǵi On ot tova se rasonil stanal i utepal săs buzdogano lamjata Vednaga posle toa sveti Ǵorǵi isčeznal pa momata si otidela doma Caro kuga naučil oti momata se kurtulisala i lamjata bila utepana zemal ja na sin mu za žena i taka ot siromaška moma stanala carica

Rodena săm u Ščip i momčeto mi e ščipjanec od dedo prededo stari bile ščipjani Koga beh devojče sedeh na čardako imaše stari babi i ja gi starite babi poskah na sănce I kako da me vidat ergenite svikaa i jazeka s izlaža stana i poʣrna ot čardako da vidam koi ergeni sa I tugaj reklo mojto momče šo me zema Ja ḱe a izlaža ḱe gledam da a zemam On kako ḱe naprave viknal edna žena drugarska majka kako strojnik na tatko mi da kaže I tugaj tatko mi reče ]e pitam u grado kako e momčeto da ne e pijanica ili komarʤija nie beme u novo Selo a momčeto sedeše u grado Ojde tatko mi u grado pital dvuica svet prijateli kako e momčeto Oni mu rekle Dobro e momčeto nema si majka ima si parički ima si kuḱička I tugaj tatko mi odobri Behme na edna svadba behme tamoka na svadbata i večerta faname se da igraeme širto fals i taka se zapozname I momčeto usiguri se oti ḱe bide vaa rabota I ošel doma kažal na tatko mu Tate ja bendisa edno devojče ubavo ḱe go zemam utre strojnik ḱe pratam I tatko mu soglasil se I dojdoa edna večer i napravime godeš A se godime stana vojna Turcite koa begaa Dojdoa Bugarite i go zemaa vojnik Venčame se i posle ojde vojnik I me ostavi tri nedeli nevesta Vojnik bide devet meseci I posle koga dojde doma deteto se rodi On dojde večerta i deteto se rodi Toa ima sega četiriese i pet godini

Edạn čuvek imal nogo loša žena Ut ko dujdela doma majka mu pọčnala nogo dạ slạbee Den iz den stạnuvala se poslaba Sin i sekuj den jạ pituval Mamo kak ta gleda snaata? Majka mu vikala Arno mạ gleda sinko! Arno ama sino usetil oti majkạ mu kri nešto ọd nego I ednăč kuga pa kuti sekọga jạ pital Kak tạ gleda snaata? majkạ mu rečela Ak sakạš dạ znaaš kak mạ glede ostạni doma skrišno ḱe vidạš I sino edạn den ut kạ sạ jạvil nạ ženạ mu oti ḱ ode nạ rạbota mesto dạ ode pọvrnal se i sạ skrijal nạ tạvano Pọminalo malko vreme nạ majkạ mu i se prăjạdelo i pọterala ọt snaata lep A snaata kạžala Pukni tresni dọdeka ne ispredạš tri vrtena nema dạ ti dam dạ jadạš I ḱa gi ispredela trite vrtena pa pọterala dạ jade A snaata kạžala A sẹga malku puigraj oro i ispej ednạ pesna posle ḱe ti dam dạ jadạš Majkạta pọčnala dạ i sạ mole nạ snaata Aman muri snao kak dạ igraam kạ sạm stạra noizte ne mi držạt gare! A snaata kạžala Aku sakạš dạ jadạš ḱe igraaš! I majkạta pọčnala dạ igraa i dạ pee Tạka bre sinko tạka tạka igraam sekuj den! A snaata kạ čujala ọti tạka pee zẹmala sukalto i pọčnala dạ ạ tepa ọti tạka pẹjala I mažo nẹ mužel gare dạ trpa i slẹgnal i pọčnal dạ ạ tepa săs sukalto nạ ženạ mu se dọdeka nẹ tạksala ọti nema dạ praa gare tạka

Ženite fof naščo mesto sa merakliki na gosḱe Nogu pati se sobiraa na muabet i na edno kafe Ščom ḱe se naučat za nekoa sedenka fof malata zimaa si od doma koja furka koja čorap i brže trčat tam da si posedat da porabotat i da apnat neščo nekui od nih nogu znaat smeški da kažuvaa ta druǵite se ʣviskaa i digaa nagara kat kuga sa sto Edni pa gledaeḱi da ne i vidat sal măčat i poapnuvaa măčičkata po neščo Ponekugaš ḱe namine na sedenkata i nekuj maš sedenkar Taka i pominuvaa ženite dăzite nošči prez zimeto a utroto kuga stanat fednak zafataa nekoa rabota ukul kašči edni sa perarii druzi mesarii treti gotvarii Arno ama prez letoto ne e taka Togaj odʣaran dovečer rabotat po nivjeto i po livadǵeto da priberat po neščo zimovišče Edvaj čekaa mračka da s idat da povečeraa i da si legnat da ispravat kosti Pres tia denove nema ni sedenḱi ni poprelḱi Sal nekugaš nekugaš ḱe se soberat na nekoa pogača ili na prestapulḱa Togaj sa ošče poveseli ot im davaa poveče jadavišče i pijavišče a ni mažje nema ta ščo iskaa si pravat Ot ka se najadat i napijat zapovjaa nekoa pesna a edni pri nemańe tapańe igraa i oro na pesnata Pogačata se prai naskoro ot ka se rodi deteto a prestapulḱata kuga proodi Na prestapulḱata sefte se goščavaa site sos jadeńe i pieńe ʣadnie kraj turat na edno stolče po neščo molif i kniga pari nekuj alat ta deteto ščo e proodilo d ide do tam i da si zeme neščo Ženite veruvaa oti bože ot tova ščo ḱe da fane deteto ḱe se vidi ščo ḱe da stane ono kuga ḱe porasne dali ḱe e učeno dali ḱe e bogato ili rakotvorno

F selo Dolni Draglišta Razloško ergeneto se ženaa ut 17 22 godina Doe le na taa vozras mumčeto maḱa mu i bašta mu zemaa da mu poddumkuvaa ḱe e vreme veḱi da gu uženaa Ut tia poddumkuvania maḱata i baštata razbera na kakov akăl e sino im Aku vidaa ḱe sino im e skonen na tova sobiraa se eden den i si podumaa za tova maḱata i baštata predlagaa na sino im za taa za onaa muma i toj ako e pu volata udguvare im E ubavo Katu sa suglasaa veḱi da iskaa nekoa moma praštaa edna žena u momine da vidi na kakov akăl să pa tia Praštaneto na takvaa žena ut strana na momkove se kažuva praštane zgodatici – pratihme zgodatici Katu ide ženata u izbranata muma kažuva na mominia bašta i maḱa Ja săm dušla zgodatici ot edi kăde si da iskam šterka vi imeto i za imeto na momčeto Vie kakvo mislite ḱe ni ă dadete le eli neḱete? – Pupitajte se pa mi kažete da doeme le s nišań eli nemoj Mominia bašta i maḱa katu si pudumaa sami puvikuvaa nastrana šterka im ta ă pitaa iska le die za edi koe si momče ile neḱe Tja udguvare iskam eli neḱu pa vie gleajte Ako maḱata baštata i šterkata se soglasaa za taa meška ot deto e doprateno udgovaraa na ženata Dojdete dobre došli! nie ne sme i vredni za tova mesto ama ele ne să miluvali ta iskaa dobre došli Aku le maḱata baštata pa i momata neḱa tava mesto udguvaraa na ženata Mumata ni e ošte malka ne e za ženene čeiz ne i sme prigotvili i drugi takvia ut koito ženata razbere ḱe ne si davaa mumata na tava mesto i si utiva

Si beše edno vreme eden pop On kako čorbaʤia u seŭto ne mu se raboteše pa se dogovoria sos popadiata da glavat eden momok Kaa šo se izlafia taka i napravia Momokot koŭku beše kader si raboteše gi paseše goveata i pomaŭko oreše na golemta niva mal̥ko po mal̥ko od den na den on a sea pčenica Koa dojde vreme za žnieńe momokot sekoa den odeše na nivata da žnie Ama pred da počne sos rabota on prvo ḱe sedneše pot senkata na edna kruša gornica u sret niva i ḱe a pitaše gornicạta E deneska ḱe žnijme il ḱe spijme? Čekaj prvo da vidme šo ima u torbạta tureno za jạdene – ḱe rečeše krušạta Šo ḱe vide kaa sekoa den taka i deneska lep i kromit i u edna krpa piper pa i taka mu udgovore na momokot E ḱe spijme Taka momčeto cala nedela se vrveše na istạta niva i nikogaš ne žnieše Sekoa večer popot go pitaše Kako ode žnieńto? Ama momokot ugo isto mu odgovaraše Pa pope ošte kraištata i srejto Eden den popot rekol daj da idam ja da vidam šo raboti mojot momok Otide na nivata i se kači na krušta pot koa momokot spieše sekoa den Ete go momokot kade ide pa si sedna pot krušta i istoto i go vika na krušta Popot ču se šo a pita krušta Otkoa zaspaŭ momokot popot poleko sleznaŭ na zemjata i si otišol i se raspravil na popadiạta šo raboteše momokot Utroto mu dale podobro jadeńe Pa otišol na nivata i pa istoto i go vele na krušta vanal da žnie oti u torbạta imaše dobro jadeńe I taka momokot za dva dni a ožna pčenicạta na koa i se vrveše cela nedela so kromit i piper u torbạta

Imalo nekoj trovica braḱa kinisale da odaja na pat Odile odile i našle nekoi̯ draki Postarˌio brat rekol O gospodi daj mi ovie draki lozje da bidat na se šo ḱe pomini ḱe mu dada grozje Gospo drakite mu i storil lozje Srednio rekol Daj mi gospodi ovie garvani da mi stanat kozi Šo ḱe pomini na se ḱe dada mleko da srka Mu i storil gospo kozi Gospo odel so nif Na pomalˌijo mu rekol Ti sinko šo sakaš? Toj rekol Jas sakam da mi dade gospo nevesta da i e srceto kako mojto Gospo rekol otu ḱe mu dade takva nevesta Ka otišle kaj čupata ta bila svršena i večer ḱ a zemaa svatojte Ko sednal gospo sete si prikažuvale Tie mu rekle Oti dedo ti niščo ne kažuvaš? Toj mu rekol Ami jas šo znam da kažuvam Samo da mi najte edna pračka lozova ot tri godini skinata Mu našle i a posadil dedoto Vatile oblok so svatojte ako rode lozata grozje nevestata da mu a zemat ako ne rodi lozata grozje glata da mu a zemat na dedoto Ko stanale utroto lozata bila polna grozje i mu a zel dedoto nevestata Mu a dal na najmalˌio brat Ubavo si živeal so nevestata I dal gospo dete Po vreme se vratil gospo kaj ni i tatkoto go prašal Dedo ščo si uvilen? Mu rekol toj Kako da ne bida uvilen ko mi sakat dete ot tri godini pečeno? Gospo samo go obiduval šo ḱe reči Ovoj rekol I dedo nie imame dete nego ḱe go opečeme A ugorele vurnata go klale deteto da se peči Ko pošle da go izvadat ispečeno videle kniga ka drži i čita vo vurnata ne izgorelo Go blagoslovil bok da ne izgori

Edin măš i žena nimale deca Ftorata žena mu bilạ nạ toa Ut părvạta imal dete i moma Bože bože viĺale vrak čedo dạ imum čedo dạ vidum Gosput i prăslušal i rekăl Diĺmi sakte Mu dal Toa detto šo să rudilo fătilo živina dạ jade Săt insan gu izdelo – i majkăta i tatkuto Dušel ret nạ bratčito i nạ sestrạta A dạ begme sestričko ričel bratut Dạ zemiš stomnata i češilut – tiạ tri šeạve I – kinisale da begăt Fătila dạ i prăftasăve taa momta šo jade Fărlila stomnăta – să činila voda – nă mužala dạ j ftase Prăpluvala pa puminala vodta Činila dạ j prăftase Brate fărli rekla sestrạta bričut dạ să čine ostri kamăjne dạ nă mož dạ nă stigne Oni pa begạt Koa dạ vidạt – pa zạd nih ide Oni lamja nẹ vikạt – tuku sestrạ mi ide – sestra pusta! Koa să zăvărtăvăt a dạ j ftase koa gleạt pa pu nih Fărli vele sestro češilut dạ să čine găsta gora – dạ ne nă stigne mojta sestra Dur dạ i stigne nih gledạt năzădi i strituve ạdin star dedo I deto i pita dek tăka bre deca? Deuto bil Gosput Mu dal ẹdno ostro nohče Du čestạta gora kạ došle Jas ki ti puštum dva ạršlana Ustanalo uše ẹdno dărvo Zastạni sega sestro Us nozi idejte i s krilja da lette litajte i živut nema gajre nạ nas Zạstạnale tia ạršlajnto Nạ nea i velăt sega A šo ima dạ ima – site dạ i izbluviš dạ j iskariš! Izbluvala i živi i umreni En nạ kusurut majkạ mu i tatko mu živi Mrafkạta šo nose mărvite i nạprạvile

Imalo edno vreme nekuj tărgovạc koj šạtal ud grat nạ grat Šạtajḱi dujdel nạ neko pristanišče ispạdnal uf neko selo Bilo dockạna i to tărgovạco videl deka svạte uf neko kăšča svitilo tugaj nạmalo lambi sạdele nạ kạndila nạ sveščički flạzel uf dvoro i čuknal nạ vratta Ti ispạdnale gazdite i ọ prạimale nạ goste Ta večạr oni pạ ki prạvile pạržeška imale rodạno dete žencko Prạvile šo prạvile tamka večạrta ạdetto i nạpravile i si lạgnale Oti selcka kăšča sirumaška uf edna udạja site spijale i to lạgnal prạ nih Ama ne o fạtilo son rạčel Stoj dạ vidum va večạr šo ki dojdạt nạ ta moma šo ki kažạt! Tạmam sạ činilo pulunuš dujdele nạrečnicite i pučnale dạ kạžuvạt Părvạta rạčela E de j živa i zdrava dạ purasne gulema ubuf kăsmet d ima Drugạta Ka ki purasne to šo j dojdạn nạ goste măš dạ j bide Tretta pạ rạčela Uf gulem grat d ode Ut tam stạnale ti si uddele To gosto si rạčel Ta moma enus sạ rojʤe jas sum dvajse gudini i ošče dvajse dạ čekum jas sake dạ ustạrem [o ne bivạt rạboti Tuku daj dạ_ zem dạ_ nosum vonka Zimuve kuti kạ bila uf pạlente ạ dignuve majkạta i tatkuto si zạspale ạ nạdenuve nạ kol vonka Sạ kạčuve nạ brodo s izbeguve Oni kạ stạnale sạbajle gledạt – nema momička Deka ḱạ najdạt? Edno vreme slušạt kạ plače vonka nạ kolo nạdenna Kạ videle ọt ej živa ạ rạzvijale samo nạ kuremo malce bila suderạna S jạ prạbrale Vărvele gudini momạta purạsnala Us selckite momi nạ orto udile šạtale rạstela kuti site selcki deca Ut kạ puminale dvajse gudini sạ dukạralo ret to tărgovạco dạ do pa uf to selo I ide Večạrta si nojxe akrano uf kạvạneto pusạdele i uddele nạ orto Tugaj edno vreme se nạ păto sạ brale igrạjale n ejn tăpạn n edna gajda glavno igrạjale Orišča imalo Odạt i nạ orto najubava ta moma selckạta nạ sjurmašḱo čuvek I rạčel nạ ti pubratimto Ta moma va večạr da zemum niščo nẹ sakum Pubratimo mu udguvuril Ti tărgovạc ta selcka moma najạlčak nạ guvạdar ej kak ḱa zemiš? Sluši rạčel jas mojta ki t ja dam ta nim gạ zimi ne rạčel ili ona ili druk nikuj E kạndisuvạt odạt Tatkuto fạtil dạ krăčke Kak da dam mojta moma nạ tărgovạc ko ni sme sjurmasi dur nẹ liče Jas – rạčel – im pari i da ublečum i d ij kupum săto Uddele u duḱanto nạkupile sprimile Izvikale selto nạprạvile edna večạr ʤimbiš stạnuvạt ud nạdelta si odạt Tạmam si uddele doma kuti mladi si lạgnale zela ta dạ s subleče On i rạčel Ti imiš nišan uddeka te j to nišan? Majka rạspraviše neko vreme nekuj tărgovạc dujdel nạ tretta večạr kạ videl oti băbek ima zạmal mạ nạdạnal vonka nạ kolo bạgal I tạka ut to mi bil to nišan E mur – rạčel – nạvesto mi jas bih to šọ tạ nạdạnah Nẹ sakah dạ tạ zem oti nạrečnicite kạža Dạ purasniš ka ki bidiš gulema moma dạ sạ vărnum dạ tạ zem Zạrdi to jas tạ nạdạnah nạ kolo dạ ne tạ zem Ama šo sạ nạpišalo to ki bide pạ jas dujdeh dạ tạ zem Ajde – rạčel – sa nạʣăd d odạme prạ dedo i prạ baba pa pu novo svadba dạ pravạt I tạka šo rạčeli nạrečnicite to mu sạ ispălnilo nạ tărgovạco

To dete săkalo dă uče Majka mu gu puštuvala nă uka d ode E dek ḱ ode? Gu puštili uf nekuj bunar detto Uf bunaro gu puštili Imalo dol nărot Tăka prikažuve prikažnˌicta na dolno svet E ka udeli du bunaro măjka mu rekla ]i ta nosum rekla zănaat dă̯ s učiš A bre sino zăbravum bre sino nă možum as dă vi kažum E ka gu nusila du bunaro oh rekla măjka mu E ona ka rekla oh izlegăl Oh čuvek izlegăl ud bunaro Ka izlegăl to čuvek ud bunaro E šo babo ză šo pitiš? ne bre sino s umărih oh ričeh A a ne tuk ej Oh Tuk Oh ka să vele tuka j Oh Dek gọ nosiš sin ti? E pră Oh ḱ ọ nosum nă zănat dă uče E as sum Oh Gu zime detto gu puštuve uf bunaro i on utive uf bunaro Bapta š utive doma Ud gudina rekăl babo ka ḱi dojš pa tuk dă dojš Oh ka ḱi rečiš pa ḱ izlezum as ḱ ọ iskarum sin ti ] ọ iskarum d ọ vijš Ak să n uče zănaăt ḱ ọ zăkariš ạk ne se j n učil zănaat pa ḱ ọ zem Ta žena ka dujdela gudinta uddela pa tam Ka rekla Oh izlegăl Oh i detto gu jskăral Arno ama detto ne n učino As – rekăl male ne s năučih nă zănaăt ošte ḱi sučum Pa gu zime to Oh Pa gu zime pa fleve u bunaro Ud gudina babo pa ḱi dojš Drugăta gudina babăta pa dujdela ama to uddolce mu răčel Dă ne kăžuviš oti znajš dă ne kajš ot să n uči ]i vikiš ne znam ništo tele dujdeh vol ḱi s jodum ḱi lăžiš ot ḱi t izedum Detto ričel arno ama setne gu jzlăžove Ričel Tele dujdeh i izbeguve us măjka mu E e ne zna baba gajre ut tam nă tăka ne znam Ima ošte ama ne znam dă kažum  

Izlizel ădnăš dedu Gosput dă si izvide lujtu nă zemjătă Kă vărvel pukraj ădna nivă videl ădnu urač – si oră Gosput gu dubližil i mu vele Dubr utru junače! – Dal ti Bok dobru dedu! – Ka ti ode răbottă sinku ti spore? – Eh dedu să măčăm ămă i Bok ki pumože! – Tăka sinku tăka! Aj dă vidăm kak orăš ti! Vo uračut izvădil ădna brazdă dignal raltu vărnal volovte nă drugătă strană dimek nă ta strană utdekă zăfătil părvnătă brazdă i zăural drugă brazdă Tăka kă ă svăršil i va brazdă pak vărnal vulovte i zăural ud drugătă strană nă nivtă Gu pule Gosput ka să măče vo uračut să smiluvă nă negu i mu vele Oti bre sinku să măčiš tăka măčiš i volovte kăi̯ vărnuvăš ză sekuă brazdă – Ămi kak bre dedu? mu riče vo uračut – Obărni i̯ sinku pa ud va strană i zaurăj Kă ki stigniš du krajut nă nivtă pa obărni ut tam i orăj Uračut să čudil – čudil i si răkol nă umut Aj dă vidme i vo murạfet nă deŭtu i zăural tăka ka mu kăžal staricut kă izvădil tri četiri brazdi dedu Gosput gu pupital E mu vele i să năsmijuvă ka ti să pule segă urajnitu? – Spulaj ti dedu nogu lesnu i nogu spornu vărve segă – Ajde sinku utsegă se tăka dă si orăš – mu ričel deŭtu i si zăminal Kă nabližil ădnu selu zăčul ud ădna kujḱă škrip škrip ud nekuj rajzbuj Čekăj si ričel dedu Gosput dă vidăm kak tkae ta ženta tamu i vlizel u dvorut nă kujḱătă Pọmoži Bok nivestu! – Va žentă tkală tam nă tremut – Dal bok dobru staru! Šo palăš tukă? i să năsmijală – Pulăm kak tkajš nivestu i sakăm dă tă pităm ka ti ode răbottă – Ka ki mi ode? – ka sakăm tăka mi vărve – Ămă kă gledam čedu ne ti spore Oti se ud ădna strană tkajš i kiniš konicut – vătukut? – Ămi ud dvete? – Ud dvete ja! Etu kak fărli suvalkătă su desnătă răkă stegni gu napkum koncut! Ă tăka! Ă segă fărli sufalkătă su levătă răkă udlevu i pa stegni koncut! Zătkală nivestătă ka ă năučil deŭtu i să čude kolku lesnu i spornu să tkae platnutu! Zăigrală suvalkătă u răctu nă mladătă ženă i niščelkite zăpijale kătu kukoškă kogă kutkudjakă Puglidal dedu Gosput puglidal i si tărgnal Ostani su zdrave nivestu! Du godintă dedu Gosput pa tărgnal pu zemjătă i pravo nă ta nivtă pri uračut Dubrutru junače! – Dal ti bok dobru dedu! – Ka ti vărve sinku urajntu? – Mi spore dedu nogu mi spore ză den izuruvăm dve purgoni! – Arnu čedu arnu! Ămi koj tă năuči tăka spornu dă orăš sine? Uračut ubărnal oči nă nebtu Gosput dedu Gosput mă năuči on e vredin ză se nešču I ădnu staru kătu tep mi pukăža – Tăka sinku Gosput tă nauči i segă tă blăgusove den dă orăš godină dă raniš cala kujḱă! I si zăminal – Ka stignal u to seltu dekă tkală žentă ă pită Ka ti ode nivestu tkajnitu – spore? – Em mi spore tkajnitu em mi să dălže platnutu! – Ă tăka kerku ă tăka! Ămi koj tă năuči tăka lesnu i spornu dă tkajš nivestu? – Ih pă ti! koj ki mă uče? mu riče va budălată ženă samă sămičkă kătu mladă nivističkă – Ămă ka să năuči samă bre kerku? – mu vele Gosput ză dă mu upită umut – Et tăka samă sămičkă kătu mladă nivističkă – mu vele pa va budălată – Ămă nikuj ne ti pukăža – mu vele pak Gosput – Eh i ti staru aru! ti kăžah stigă vike mi zburuvăš dă nă misliš pă oti ti mă năuči? – Dobru dobru nivestu Aj sej si su zdrave ămă ut Sečku du Vilikdin dă tkajš pud miškă dă gu nosiš! mu riče Gosput i ă ustavi

Ădnă ženạ si imalạ guĺamu mumiče – Mạruškạ V dorạ si imali hubăvạ grădinạ i v grădinătạ guĺamu dăru Śaki dăń mumătạ utivălạ nạ senka pud dărotu dạ kindisạ Ădnăš nạ dărotu kacnălu pilenciạ izrukălu Kindizmušku Mạrušku umral măš štạ zemeš Ta utišla pri majkạ si i sạ uplakălạ Majka hi rekla Id utre pak da kindisạš piletu moži dạ ni dojde Nạ drugija dăń Mạruškạ pak sednạlạ pud dărotu i piletu pak dušlo i zărukălu Kindizmušku Mạrušku umral măš štạ zemeš Vărnălạ sạ ta plạčăštem pri majkạ si Nạ tretija dăń pak stanălu săštutu Majkătạ sạ mnogu zăčudilạ i zăvelạ Mạruškạ dạ pităš budăn ot tăj rukạ piletu Vărvjali vărvjali i stignạli du ădnă guĺamạ kăštạ săs žeĺazni porti Nạ dorạ imalu češmạ Mạruškạ kazălạ nạ majkạ si Maju mnogu mi sạ pie odạ [tạ idạ dạ pijạ ut tăs češmạ [tom kăto fĺala i portite sạ zătorili Majkătạ ustanălạ vănkạ Mạruškạ ustanălạ fnetre Majkătạ zăvikălạ ut vănkạ Mạruškạ ut fnetre a păk portite ni sạ utorili Mrăknălu sạ i ženăta si utišla Mạruškạ fĺalạ v kăštătạ Tam imalu četriăste stai Tja utvarạlạ i zătvjarạlạ sički vrati nijde ništu ni năšla Nạjsetne kăto stignalạ du setnătạ stajạ vidjạlạ nạ sret stajạtạ istegnạli umrjal măš Nạ răkite mu imalu guĺama knigạ i nạ knigătạ bilo năpisănu Kăto pručăteš tăs knigạ ja štạ stanạ i štạ sạ ožăńạ zạ tebjạ Čelạ Mạruškạ tri dni i tri năšti Ăga jạ isčelạ umralijạ măš sạ săžuvil i stanal Portite sạ utorili Toj zăvel Mạruškạ pri majkạ hi ruknăli mnogu rudnini i nărjạdili guĺamạ svadba

Edno vrjame sa bili dva sesri Ednata bila as sesra ednata dukarạna Mạšteạta bila kătiĺ žena Una ga pusnala da ga izedat vălceto dukaranutu mumiče Mạšteạta i kạžuva na ti edno kutlence edno mače i edin pitel Mumičeto gi zjala i utišla v gurata i vĺagla v edna kăšta Vĺagla fnetreka i gi zjala mačenceto kučenceto i kutleto Zala mumata da jạde i mačeto zamjaka kučeto pučna da laj Ta gi najala i legnala da spi Kuga sa stemni dujdoa kalikanzi Uni pučnali da tropat Utori dẹvojko da ta jada! Una sa isplašila i kazala Mačence kučence kak da kaža? – Kaži dukaraj mi čẹis Mọmičeto kazalo i toa utuva i dukara čẹis Zeval pak da vika Utori dẹvojko da ta jada! Mačenceto i kučenceto i kazaha Kaži da ti dukara ạltăni Gi dukaral i gi ustavil i altănite Pak zeval da vika Utori dẹvojko ke ti jada ke ti puĺa Una kazala Utivaj i dukaraj edin koń On ga dukara końu i zeval pak da vika Mačenceto i kučenceto i kazaha Kaži da ti dukara voda săs rešeto us Sruma On utišal na Sruma da nalej voda Tja si tuvari na końo čẹiza i ạltănite i si odńala duma Kak ja vidjala drugata sesra i mạštea i sa začudili Majkata rjakla na ḱerka i E mari ḱerko ja ke ti napraja ọt čisto brašno pitinki i tebe ke ta pusna da dukaraš ạltăni i dala mače kuče petle i si uti tamoka i ga ize sama ideneto Ne mu dava ništo na petleto mačenceto i kučeto Mene majka mi ga napravi samo za men – rekla Kuga sa stemni ĺagnaha da spiat Dujde kalakanzar i vika Tras tras dẹvojko ọtori ḱa ta jada ḱa ta puĺa! – Kak da kaža mačence kučence? – Ḱa ide tak kaži Vĺaze kalakanzaro fnetre i ga izede mumata Červata i gi zakačiha na direka Čeka majka dạ si dojde ḱerka i i kak ne dohodi tărgnala da ja prẹsretne Utišla v gurata i vljagla v kăštata Kak gi vidjala červata po direcite padnala i umrjala Mọmičeto ostanalo da si živej samo sos mačeto kučeto i petleto

Pujno vrjämạ na makedonskiju car na Filipˌata mu pusna idin car – ama gu ni znam kutri bjäši – idin kon săs volska glava Konu gu vikaha Vukefalus mu gu pusna bakšiš Idin deń să subiraha šičkiju asḱer ut Filipupul napruavliˌotu na caru să măńčaha da gu jahnat końu końu să plašiši ut sjäŋkata mu i puidin ni možiši da gu približi dur na mišimer să măŋkaha ni mužja da gu jahni puidin Iskulasa Aleksandrˌotu ut skuĺotu – i toj biši na carju djätạ – i dojdi i toj pukraj ipsiḱu i gĺeda kak să mănčat za da gu jahnat końu i mu vili jazăk bjä na vas idin koń da ni možiti da gu jahniti! Tatku mu să timosa mrăva i mu rječi jala aku si ti akšius jahni gu! i toj mu vili trăgńäti să utam! I să trăgnaha tes mu gu daduha końu na ńegu gu zeva toj końu gu vrătnuva kumu slăncitu da gĺeda i stăpnuva na iziŋgijata isprăsnuva końu da bjaga bjaga bjaga bjaga să zagubi ut šički utprjät ut učitạ i šički rjeknuha za gu uklave tuzi djätạ tos koń! Kuga ut mrăva vrjämạ setńạ gu gĺedat idi nasam săs końu pak i šički fatạha da si pĺeskat rancätạ i da vikat žitu o Aleksandrus! i dojdi tam pukraj insanu i sĺazi ut końu i mu gu dadi na tjäh da gu zakarat u ahuru I tatku mu tugas mu dadi duvata i mu rječi băkaj šaroka zema Makedunija tạ ni zeva tebjạ!