Mukažal Gospo nanoja ḱebidi potop Nojo rekol Kogaḱebidi potopo daznam Kogaḱebidi ko͡aḱejadiš naželezna sinija togaš dasesetiš dasesetiš otiḱebidi Amadasinaprajš korap pogolem dazemiš otseko͡a liška podve danesezagubi semeto Bilo lete žnijale Ozgora vrni ozdola voda izviraj Iklale sprojte vaka iskrstile iklale leb dajadat itogaš sesetile otiḱebidi potop kakošorekol Gospo Senasobrale otsite liški podve podve vlegle vokorabo inanekojrid najgolem šobil nasvetot najvisok tamu ḱego teral Nojo Seskinal pusti korap negde vleglo voda zmijata soopaškata gozatnala Ikoaizlegle tamu veḱe nasuvo rekla zmijata otkoja krf jenajblaga odnea dapijat Pačoečkatakrf bila najblaga Garvanot zinal dakaži durirekol ga lastujcata mugoskinala jaziko soklunot ostanal gavrano bezjazik vek isut Apaklastojcata zela čes sea zatoa vokuḱa praj sedela



Eden majstor munapravil nanekoj čoek eden oʤak Nabitisuańe večerta vatil oʤakot dasenavalua zadapaǵa i majstorot muopiral pleḱite zadagopotpirat danepadni Arno ama plitarite tešḱi bile i vatile dasenavalaat čunḱi nakrivo beše gonaprail Svikal postopanot otkuḱata ej čorbaʤi eve oʤakot gonapraiv ela dajmi ǵunlukot oti ḱegoturnam vaka daznaiš – Arno majstore ḱemitiplatam slezi dolu ḱemitinaplatam – More ja ovde minosiš pari ja ḱegoturnam murekol majstorot Bre gomoli stopanot bre gokoli arno ama majstoro nemuslegual ništo živo i najposle odvaj gokrepe i vide oti ḱepaǵat oʤako sepoistai̯l i padnal Tiḱi murekol stopanot more oti goturna oʤakot majstore bre dabiair nevidel? – Ami koativelev donesimi ǵunlukot ovdea murekol naluteno i toj nastopanot – ti ič bare neḱeše dameznaiš Leli jas sumgoprail ḱegoturkam em ḱegonatturkam Ednipati i lagata pokriva stramotata Sam majstorot bešesepovalil preddruzi majstori oti taka izlagal

Sibeše šonesibeše Sibeše ednababa i edendedo Sinemale deca Sinašle ednočupe i mugoklale imeto Kačka Kalička Edenden dedoto i babata oi̯doja crkva i murekle načupeto danetarašva fkuḱi dasedi mirna duridadoat Namangalo imalo ednogrne sogra dasevari Kačka Kalička videla napolicata naʣido ednojabolko i sekačila nastoleto dagozemi Sesliznala i padnala vogrneto sogra i sepoparila Kosevratile babata i dedoto otcrkva tropale tropale naportata damuotvori Kačka Kalička ama nikoj nemuotvori Jaskršile portata i vlegle doma Čekale čekale dadoi̯ čupeto daruča͡at ama nedošlo Sednale daruča͡at Siturile gra vopai̯ncata dajadat Kositurile poftorpat otibile nogu gladni vopai̯ncata šlup! padnala Kačka Kalička Fatile daplačat daplačat i odžal umrele Kogaslušnala kuḱata odžal siiisturila ǵeramidite Došla stračkata i japrašala kuḱata zošto iisturila ǵeramidite Kuḱata murekla Kako daneiisturam? neznai̯š šosestori? Kačka Kalička vgrne sepopari Starite plakaja i umreja i ete jas ǵeramidite Kogaslušnala stračkata odžal mupadnala opaškata i letnala Ošla kajkrušata i murekla Šoe ova natebe samo kruši raǵaš a neznai̯š šosestori? Krušata japrašala šosestori Stračkata murekla Kačka Kalička grne sepopari starite plakaja – umreja kuḱata – ǵeramidite i ete jas opaškata Kogagoslušna toa krušata i grrr! – site kruši iisturi nazemi odžal Potamu stračkata videla ednobajče kajšosipasi treva i murekla Šoprai̯š ti samopasiš a neznai̯š šosestori? I mukažala se poret Togaj nabajčeto odžal museizronale site zabi Posle stračkata ošla crkva kajšopei̯še popo i murekla Ti pope samopei̯š a neznai̯š šosestori? I mukazala se poret Kačka Kalička grne sepopari starite plakaja – umreja kuḱata – ǵeramidite stračkata opaškata krušata krušite bajčeto zabite a ti samopei̯š Togaj popo sigoizvai̯ nožeto odʤebo i trak! sigopreseče malioprs od žal Ošol doma i popajata goprašva zošto sigopresekol prsto Popo murekol E kako danesigosečam! Kačka Kalička grne sepopari starite plakaja i umreja kuḱata ǵeramidite stračkata opaškata krušata krušite bajčeto zabite jas prsto a ti samo prediš Togaj popajata kakošopredela sofurkata jazela i jaskršila nadve i jafrlila

Sibil edenstar čojk Toj siimal tri ḱerki Ḱerkimu stalno tkaele platno a toj gobelel Ednuš tua pominal sinmu otcarot i murekol Kogapadna snegot i kogaprokopnea? Dovutre akonemikažeš ʤelat ḱetestora Goprečekala ḱerkamu postarata igoprašala Štosi olku babo  napukan? Toj ikažal kakvamue makata ali taja neznaela štoznačit toa i nemožela damukažet Drugiodden pak došol sinmu otcarot i sea mudal muvlet dodrugiodden Kosevraḱal nazat goprečekala posrednataḱerka Itaja goprašala kakoipostarata štoe napukan ali itaja neznajla damukažet kakodaodgoorit pretsinamu otcarot Natreḱiodden pak zaminal dabelit platno Došol sinmu otcarot i pak mudal ušteedenden muvlet Navraḱane goprečekala najmalataḱerka i gozaprašala Štosi olku napukan babo? Togaj toj irekol Što dekaḱetikaža konemojš damipomogneš Nemožea dami pomognat postarite dati Otkoikažal voštoe rabotata taja murekla ]emurečeš nasinot otcarot otiima trigodini otkakopadna snegot a sega prokopnojt otitoj sakat dateprašat kogajapušte bradata a kogapočna dapobelojt Koamuodgo͡oril stariot nasinmu otcarot toj gozaprašal kojgonaučil taka daodgo͡ori Komurekol otimukažala najmalataḱerka toj muepobaral zažena Taka najmalataḱerka seomažila zacarskiotsin

Sibil edenčoek mnogu umen Toj imal trojca izmeḱari Edniot izmeḱar zemal plata dvestegroša nagodina drugiot petstotinigroša a tretiot zemal iljada Tie izmeḱarite sekarale meǵusebe Edniot izmeḱar muvelit nadrugiot Zašto ti dazemaš iljadagroša a ja samodveste? I ti sičoek i ja sučoek Zašto ti pojḱe zemaš? Toj štozemal petstotinigroša i toj velel Amija zašto dazema petstotini ati iljada groša? neli ija su čoek kakoiti? Edenden majstorot ičul i ništo neimrekol storil niet tie sami darazberat koj kolkučinit odnif Ednavečer toj majstorof imal gosti I goviknal toj izmeḱarot štozemal dvestegroša murekol Aj pojdi donesi ednapeńuška Izmeḱarot donesuet ednapeńuška mujanosit prao namajstorot i goprašal kajdajeklaet peńuškata Ostaja tamu – murekol majstorot – ipostoj malku počekaj tuka Posle goviknal drugiotizmeḱar toj štozemal petstotinigroša Inemu murekol dadoneset ednapeńuška Ajde donesi ednapeńuška – murekol nemu naizmeḱarof I toj ojt donesuet ednapeńuška i jaklal nasrana Inemu murekol dapostojt malku Togaj govikat tretiot izmeḱar štozemal iljada groša plata dadoneset ednapeńuška Toj izmeḱarof zel ednapeńuška vleguet voodaata kajštosedele gostite videl otibile fitilite odsveḱata zagasnati izapalil nabrzina jenamestil peńuškata prao naognot kajštotrebalo E gledate – imrekol domaḱinot majstorof naizmeḱarite – vie badiala sekarate koj kolkuzemal zašto edniot zemal poḱe drugiot pomalku Gledate sega koj kolku činit! Ete zašto edniot zemat poḱe a drugiot pomalku Ušteednaš danevečua dasekarate Taka umniot majstor imdal darazberat izmeḱarite koj kolkupari činit

Bile trojca braḱa Ednijot eḱeĺčo Unekoe selo daleku mnogu imalo lamńa I taja lamńa mnogu pakos praela jala luǵe I trojcata braḱa sedogovorile didat dajatepa͡at I trgnal postariot I odel odel poput Tova bilo daleku Gosretnal nekoj sosimidi imuvika Kade brejunače? E tamu daleku utova selo ima ednalamńa ḱidam dajatepam E kolku junaci otidoa i naʣat nesevratija Izemi ovoj simit izedigo akogoizedeš i ḱejautepaš lamńata Ion jal nemožel dagujzede Imuvika Vratise Aon vika Ne ḱeodam ḱejatepam I kogaotišol tamu pretkuḱata imalo ednajabuka Isekačil najabukata Iiskočilo lamńičeto ivika I mamo kakofsrašen junak ima najabukata  Kako gijade ḱerko jabukite ali sosvelistot ali ǵiodbira? Negiodbira ne E nee srašen zanas viknigovamu Koagoviknale tamu iona turila slama dazapali oǵin damunaprai večera i muvika Navednise junače On senavednal iona gogăltnala Iisto isoftorijot brat taka Iḱelčo čekal braḱava ǵinema Ḱinisal daide ion Igosretnal simiʤijata imuvika Kade breḱelčo? E utova selo ima ednalamńa ḱidam dajautepam E kakvi junaci otidoa inesevratija – muveli simiʤijata – pal̥ ti ḱelčo ḱejautepaš! Zemi ovojsimit izedigo akogujzedeš ḱejautepaš lamńata On zel jal jal i druk potražil Imuvika simiʤijata Odi ti ḱejautepaš I ponatamu gosretnal eden somaslo maslar bil Itoj muvika Kade breḱeĺčo? E – muvika ḱeĺčo – utova selo ima ednalamńa ḱidam dajatepam E kakvi junaci otidoa inesevratija pasega ti ḱeĺčo zemi ovamaslo izedigo akogujzedeš ḱejautepaš lamńata Ion jal jal i drugamas potražil Ponatamu gosretnal nekoj sosmet I medot gujzel idruk potražil I otišol kajlamnata sekačil najabukata Iskočilo lamńičeto ivika E mamo kakofsrašen junak ima najabukata  Kako ǵijade ḱerko ali sosvelistot ali ǵiodbira? Sosvelistot reklo deteto Ilamńata rekla Opasenje zanas ḱerko Viknigo vamu Lamńičeto goviknalo Iona lamńata pak turila slama začurela imurekla dasenavedne daduva A on ivika E jasum gos navednise ti Iona koasenavednala on jabutnal i iǵiizvadil braḱata živi i imvika Ušednaš ḱelčo danemevikate zašto ja vespasif



Utaja kuḱa kajšto ima vampir nedodeva – utova maalo kajštoje tamu pokuḱite dodeva Zimal vrčvičińa mas otkuḱi i nosel ukuḱata kajšto sedel Seis upekmezot i medot Dasinajdel rabota magareto gočešal utaja kuḱa kajšto otišol nizdvorot gorazoduajal ili gojaal Senaslastil kakovampir napekmes ima edna reč Naženi kadelḱite imǵizimal ǵivlekol počardacite i podvorot i nasretsoba siǵinavoǵale Mori gledaăme nasveḱata noḱeska setrkalaše klopčeto čorapot sevlečeše i saani isprevrteni naopaku siǵinajdoome Sofra sito se štomudojde doraka ḱeturi naopaku i mnogu druzi pakosti pravi Ueden petelot otkuḱa mugoizvadil otpoton i goostavil nadvorot sakal dagoodnese nanekade zar Vlezue i fsoba kajšto ima maš i žena i zaguša noḱno vreme ǵifaḱal Zadaneidel navratata mustavile trńe Druǵipak iokolu legloto stavale otitotrń gostraelo nogu Vampirite imjapijat krfta nadecata otpalcite nanozite odnoktite Kajšto ima vampir sodajrińa soḱemanińa i tambura musvirele on ḱedošol daigra vampirʤijata ḱegoutepal i pihtija krf ḱestane Sovrela voda ḱegopoparat danesepovampirila krfta Čumata kogabila kažujat stari mnogu vampiri imalo – togaj eǵupcite sepovampiruele Vampir ḱetenalegne krfta datijaispie i čovek umira nede Belje otkaj Kojnik beše kažujal noḱeska eden vampir menalegna tatežina težina vri umene i nemožef dasepomrdnam i izdišam gobucnaf sotrń i pihtija stana

Vopetok enajžalosno i najtăženje narodot Vosăbota gosaranuaːt Krista semolat bogu muredat cvetḱe pari muredat pokloni muredat bakšiši – koj šamiː koj vălna koj čorapi koj kakosakat ḱepoklonit Vosăbota navečer sespremuaːt zaVeligden Odat fcărkva vonedela sabaːle Oddvanaeset saːtot počnuat služba Posle koːḱezavăršit službata vărtat okolucărkva tripăti I posle odat doma i sevikat Kristo voskrese a ja ḱerečam vaistina voskrese Mladite i tija idat doma i seveseĺat Părvo odat kekumot a posle poprijateli Koːḱedojdat otkeprijatelite ḱodat naoro naoro ḱeseveseĺat ḱetărgaːt kolo Najviše seveseĺat neːstite Măškite zasebno seveseĺat ḱetărgaːt kolo a ženskite zasebno Kădenas svireńe sopesni igraːt poviše Take kosumbila mlada sepeːle pesni sega neipametoam site Zaedna seseḱaːm samomalu Fărlila Mara jabolko Fărlila miprefărlila mladjunak udrila

Sibil endedo ienababa bile măšižena Sinemale tije deca Sisepodelile eden sizel petleto eden sizel mačorokot Taja rekla Mačorokot ḱegopratam nagurbet Dedoto itoj rekol Ija ḱegopratam petleto nagurbet napečalba I gispratil dedoto petleto nagurbet I etego petleto idet ednuš odgurbet ivikat Posteli dedo šaren ḱilim i spremi šarena prăčka I dedoto poslal šaren ḱilim i sizvadil šarena prăčka I petleto reklo Udrime dedo I dedoto gudril petleto I koːizbălvalo petleto sve zlato A koːvidela babata almudonelo petleto zlato gispratila itaja mačorokot nagurbet Toj ojšol vodejnca ama toj sve jal glufci igušterici Itoj koːsevraḱal odgurbet vikal Izlezi babo posteli šareni ḱilimi izemi šarena prăčka Babata poslala mačorokot došol i babata gudrila soprăčkata Kopovratil mačorokot sve gušterici i glufci Idedoto nababata musešegal

Bile dvoica braḱa Ednijot odel nadorva drugijot sedel doma Toj ščoodel nadorva bil budala a toj ščosedel doma aren Murekol budalata naarnijot Daseda dajepočina izmet majke I taka sedel domajkasi a drugiot ošol nadorva Budalata zgrel edenkotel voda jeturil voednokorito Tamo jeklal i majkasi i fatil damaat naneja Otkoritoto jeodnesol vojaslite jedal ednafurka dapredit Došol umnijot jenašol oprana majkasi Murekol budalata Odaj kopaj grop a toj jezel majkasi Odel odel doednačerešna Načerešnata našol ednamomička i jevelit budalava Forli ednovetče Momičkata muneforlala Toj forlil soednodorvo i jeurnal dolu oprana A arnijot odel dakopat grop Budalata muvikat Brate! kopaj dvagroba tinosa dvemajḱi  Idele idele i seskrile voednavodejnca Velit budalata Ovejaje vretenoto majkino soprešlenot ḱagozema Muvelit bratmu Nezemajgo ḱanoperit vodejnčarot Toj velit ne ja ḱagozema ovejajevretenoto majkino i prešlenot majkin Gozel i odel došol doednajasika i sisekačil najasikata i muvelit nabratasi Mitežit vretenovo majkino dagobuvna dolu? Podjasikata imalo karvan kiraʤii Gotpuščil kamenot odvetka navetka padnal dolu a kiraʤiite pobegnale ottuje Kiraʤiite imale toareno karvanot temjan Budalata muvelit nabratasi ]agozapala temjanof I gozapalil NaGospoda mubolelo zop a ottemjanot muozdravel i puščat Gospot Koj miozdraj zobov neka dojt amo Budalata ošol tamo Gospod muvelit Ščosakaš odberisi ovde Toj sopulil i videl ednošupeĺče i goposakal Gospod velit nešo drugo zemaj nezemaj oveja Toj rekol ne oveja gosakam Gospod murekol Koj ḱatevidit sfe darazigrat koḱazasfiriš Budalijot odel odel i gostretil edenpop Popot gozel zaizmeḱar damupasit kozite Gopuščile budalijot izmeḱar sokozite daipasit Toj fatil dasvirit Kozite fatile daigret Navečerta došle oslabeni Muvelit popot Ščoolku oslabeni kozive? A popaǵata muvelit napopot Dapojš davidiš ščoslabet olku kozive? Popot pošol davidit Kofatil budalata dasfirit sošupeĺčeto kozite pak fatile digret Velit popot napopaǵata Imale moḱi ovje ščoidet olku gladni Toga popaǵata muvelit neka dojt večer daniposvirit decata ḱiklajme vambar a mije gore nagredi Večerta budalijot zasviril decata vambar sizoprale a popot i popaǵata skoknale dolu Muvelit popot nabudalava Koḱakuknit kukajcata dasiojš Kačile ednomomiče naednodorvo Popot muvelit Kukna kukajcata dasiojš Budalata muvelit Kodeje dajevida ja? Forlil soednodorvo i jeurnal dolu

Sibile devet braḱa ednamajka i tatkoim Sestra nemale niedna Ednoš majkaim rekla Ej Gospodi! Dajmi edno momiče tamakar ilamja nekadaje Gospod japočul i mudal ednomomiče Napettegodini momičeto sestorilo lamja iizelo svite braḱa ostanal sadeeden Tatkomu rekol sinusi Odaj begaj sinko otitebe ḱateizeet! Sinmu javnal kojńot i tatkomu mudal tri slivi i siotišol sinmu Odel odel našol ednakučka sokučińa i jerekol ḱatopera ili dajmi ednokučule Taja murekla Izbiraj zemaj Toj zel ednokuče sigoklal nakojńot i siotišol Pak odel odel našol ednamečka ]atopera jerekol jadajmi ednomeče Taja murekla Izbiraj zemaj Zel toj i teja i goklal nakojńot Odel odel musespilo voda izel ednasliva ovde ednata popreku iščednatapopreku blizu doseloto kojḱasedel Pošol voseloto Tamo seoženil Mufteknalo zamajkamu i zatatkomu i jerekol ženesi Ja ḱoda pritatka kogaḱativikna ja daipuščiš kučińata Taja majkamu nebilatuka Tamo domasi niščo nenašol a sade sestramu Vlegol fkuḱi i mugozela sestramu kojńot mugovårzala najasli i došla gore pribrataje Pošla dagonagledat kojńot Urebrate murekla kojńotje natrinoʣe Jerekol bratje Teja gajle zakojńot! Pošla iščednoš Ičnemat otkojńot murekla Bratje pak jerekol Teja gajle zakojńot! Posedela iščmalu murekla bratoesi Ja gojizedof kojńot misejadet itebe ḱatejada! Bratje jerekol Izmeti i daposteliš edenmutaf ḱapojda ḱasizbańa taposle jadime kädedapadnet bratova kårf načisto mesto dapadnet Toj izlegol daodet nabańa i sipobegnal Taja musefteknalo zanego pritårčala ugore goftasala i muvikat Čekaj ḱatikaža tebe! Tamo imalo tri slivi Sekačil naednata taja fatila dajesečet Toj otišol nadrugata taja fatila ineja dajesečet Muviknal nakučińata kučińata došle i jaizele

Kogaḱagoizml̥zet mlekoto ḱagoiscedit voednakaca iḱamuklaet maja dasepotsirit Štomḱasepotsirit ḱagocedit iḱagoklaet natezgaf vocedilo i ḱamuklaet ozgora teško zadaseiscedit ubavo Akoserabotat namesto ḱamugopredaet namajstorot šogopravit kaškavalot Majstorof ḱagopregledat sireńeto aljeftasano zadasepravit kaškaval Akojeftasano ḱagoizležaet vokorito iḱagoredit vokošnici isose košnica ḱagovarit vokazan vrenavoda zadasestorit kakotesto Otuje goizvaǵaet goredit natezgaf gomesit igopravit kakosomuni igoredit vokalapi zadasestorit kravajče Itakestoit dvaeset ičetiri saati vokalapite zadasezdravit Posle goizvaǵaet odkalapite i gosolit pomrva iposle sekojden gopotsoluvaet igoredit ednonadrugo take sekojden durdasestorit sedom kravai ednonadrugo Kogaḱaseposolit ubavo gomiet sostudenavoda igofrča igosureduvaet ednopoedno zadaseisušit Kogaḱaseisušit pak gosoberuvaet igonareduvaet ednonadrugo posedom kravai Kogaḱadojet vremeto zakrevańe okolu Krstovden goberet vovreḱi podvadenga voednavreḱa jasošivaet ijavrzuvaet sojože Itake jegotov zakrevańe Gonosit sokoli doGostivar aottujeka gotovaraet vželeznica igopraḱaet doSolun Sonego odit itrgovcite dagoprodavaet kakoḱanaet nekogaš ušenamesto goprodavaet toptan anekogašpak ponekolku vreḱi Akoneimseprodaet iifati leto zadaneserasipet odgoreščina goklavaet voSolun vobuzaana Ovije godińe kaškavalof najpoveḱe gojadele naši luǵe šosevoAmerika senosel ivoEgipet voSkenderija zaščo gojadet iArapite

Prednekolkugodini nie ribărite razbrafme otunamore faščet ribi sokoča isakafme ikăjnas sotakva koča dafaščame ribi zaščo sokoča sefaščaše ipojḱe ipolesno Arnoama ovde kăjnas nemafme pampuri asokočata sefašat samo sopampuri Jas ojdof namore ividof ribărite kakofaščet sokoča Ovde mivelea ribărite otuejzerovo naše esamo plamińe ičkarpi jas koojdof namore mene mifati umof otuḱemožit dasefaščet ribi sokočata Ipomolif ribărite damidadet ednakoča takva Mijedadoa kočata sosefortomi idvadni sonimi bef nakoča Kojedonesof ovde kočata site ribari sesobra Edni velea Živo akofatiš živo ḱegizedam – Arnoama potem nekolkudena ovdeka pampurot gonaprăjfme soovdešnive pampuri darabotame Taka edenden sesobrafme site ribari iojdofme sokočata jefărlifme tărgaj tărgaj onamo konKrivina jeizvădofme živo nefătifme Kofatija ribărite daviket Ajbre vie mladi niščo neznăjte visečinit sve šoletat sejajt Vovaejzero kakvimăži imet pominato amaniščo nenaprăjle Potemdvatri dena pak ojdofme ojdofme kunSvetiNom Jefărlifme tamo părviotpat fatifme nekojtriesetina kila belvici Sedne jefărlifme otPeščani konvaka Kolkudojdofme doGorica jeizvădofme nekoj dvestekila belvici fativme Koḱinisa ribărite sedne daviket Lele majko šoje ovarabota ejzerovo ḱegiscărpite niščo živo neḱostanit Ivistina potemdvetri godini samite nejḱeme daojme dalojme sokočata



Imafme kalfa odAlbănija sevikaše Mihail Komitetot bereše mladeži zaplanina a toj sakaše daojt planina Nie negopuščafme Jas gomolif komitetot dagonezemat poščoesiromaf A komitetot bereše pari koj kakoimaše zadakupet odAlbănija oružje Ojde komitetot i naJakimeta mupobara pet napoĺoni Stana Jakime gopredade komitetot naTurcite Daznăjte otukomitetot pari beret mibaret pet napoĺoni Toga Turcite mudale naJakimeta deset napoĺoni pet zanego pet zakomitetot Arnoama Turcite mukazale naedenrisjanin prijateĺ oturabotata neje ubaː Razbral i komitetot i rešile Jakimeta dagooperet danestorit nekojpakos Stana komitetot baraše čoek Jakimeta dagoperit ama nemaše ujgun koj dagooperit Toga kalfata otstrikami Andona rekol Akomepuščite mene planina jas ḱegoperam I sereši Jakimeta dagoperit kalfata odAndona Kanefčeto Stana nedela nautro edensat preddejna ojde kăjJakimčeta i muvelit Majstore Jakim mepušči majstorot Andon dadojš Kanio umre ženamu sota pomamka A Jakime mureče Šo olku rano čekaj daserazdenit A kalfata murekol Ḱojme davidime akočinet pločite otKanio zakărs danaprajš ako ne ḱedonesime otPograec i zato tevikam rano dadojš I Jakimče stanal daojt I taka otkăjFilefci sokakot fatija potemnici dokăjUzunčeta Toga Albănecot mureče Šotije Jaḱime cărvena ustata? I Jakime eotvori ustata zadavidit i toj Albănecot pravo vusta kamata Jakime padnal a toj uščedvatripăti vsărce I kalfata pravo plănina izbegal

Bil edenčvek Bil ženat Nebil sposoben zadajeranit ženamu iženamu gisterala otkuḱa Toj pobaral voatlite odkuḱata i našol ednasabja jezel iotišol fplanina našol češma tamo Sednal pokrajčešmata izaspal Ataja planina bila zazeta odzmeoj iniedna živa duša nemožela dapojde tamo odnimi Bile dvajcazmeoj imale ednasestra Sestrava otišla dapălnit voda Govidela nego čvekot kăjspijet jevidela isabjata Nasabjava pišvit edno mane devetmina Taka taja sepotplašila sevratila kăjbraḱaje iimkažvit otujedojden edenjunak kăjčešmata Posle tije rekle Odaj polesno dagorazbudiš i damurečiš dadojdit kăj nas Kodošol toj kăjnimi goopitvet alisiženat Toj imrekol nesu ženat Jesakaš sestrami datijedajme zažena? Jesakamzer! Ajde erlija nekaje imujedale Počnale dasispiet zedno Ednoutru muvelet Stani zetu zemije kožana zavoda dojnci voda Otišol toj jenapălnil kožava sovoda anemožel dajekrenit Zel posle dajeotkopvit celata češma Koga eteje ženamu imuvelit Kăjsi tečeket braḱami nemet voda Toj jevelit Akonemet voda zemije kožava odnesije ja cela češma ḱajekrena Ovajeodnesla vodata iimrekla nazmeojte Măžotmi sakat dajedojncit seta češma Nekanejenosit nekasidojt rekle tije Posle nekolkudni sepojavil nekojcar sovojski dasebiet sozmeojve Muvelet Ajde zetu sega ḱaojme nabitka odberisi edenkon Toj sivlegol voḱeralot kăjkonite našol koni golemi zadvratata našol edenmal kon inego gozel Tojkon odel napret preddrugitekoni Irekle zmeojve Bre kakofjunak gopozna ikonov štoojt napret Kokinisale zadaodvet toj senapraj bolen Ženamu gozede konot isabjata itărnae sobraḱaaim aiobleče negojte rutišta Otidvet tamo počnal dasebiet ipobedvet Sestrava jeranile vobitkata Braḱava mislele danjeranet zetot Posle kosesvărši bitkava taja porano došla doma nagore ednoželezo ikogaidvee braḱaje taja gožižna soželezoto măžaje daofne zadagočujet braḱaje otujeranat Posle došle tije Šuḱur otukurtulifme nema zijan Počnale dasiživet sreḱno zedno

Bile majkaiḱerka Ḱerkava bila trudna Imale skepar napolica klajno iplačele sekojden simislele ḱaserodit dete ḱapadnit skeparot iḱagooperit deteto Došol zetof inašol käjplačet Iopitvit Štoplačete? Itije mukažvet otuskeparot ḱapadnit iḱagoperit deteto Toj sezačudil nemal štodaimprajt sečudil dal dibijet aline Sefte – rekol – ḱoda dabara pobudali odnimi iakonajda neibija Odel odel inašol trojca braḱa naprajle kuḱa bespenʤere vnätre temnica Tije zele košnici djispådet temnicava Toj imvelit Štoprajte bredrugari taka? Itije murekle Dajistajme temnicava Toga toj imrekol Jaḱavijeista temnicava štoḱamidajete? Tije murekle Kolkupari sakaš ḱatidajme samo dajistajš temnicava Itaka toj sezapregnal dupi vamo dupi tamu i naprajl penʤeri iimdošlo videlo Ḱoda – rekol – ḱabara ušte davida Odel potaka našol dvajca braḱa käjvozet greda fpregnale petel imačorok amanikako nemožet tije dapomårdnet Toj imrekol Štoprajte vaka bredrugari? – Jevozime gredava – murekle tije – Dobro – rekol – možet ovje vaka dajistärget? Atu štoda prajme – rekle tije – kakodajodnesime? – Ja ḱavijeodnesa kolkupari ḱamidajte? Isespogodile Turkaj tärgaj turkaj tärgaj imjodnesol gredata parite imzel izaminal Sevratil doma iženite neigibal

Ednadevojka bila daleku måžena Bila loša mnogu svekärvata isvekorot Lep nejadavale imnogu jeterale darabotat inoḱe Durdasednela taja svekorov isvekärvava ḱerekle Ajde nesto kreni sega Inavečer ḱajerekle Suknikolač talegnisi! Fatila daslabejt Braḱaje rekle davidime štojeslaba sestrani Itaka tije otišle Stavile dajadet Navečerava käsnale svekorot isvekärvata dvatripåta irekle Kreni nesto nije najadeni prijateli ušte ponajadeni Ostanale bezjadeńe ibraḱava isestraim Astarcite noḱe stanvele zadajadet Drugatavečer bil samoftoriof brat itije pak taka ipak ostanal gladen Posle otišol samotreḱiof najmaliof brat Inemu isto taka muvelet Arno toj rekol ne ne ja nesu ušte najaden jadi iti sestro – rekol – jai̯ti nesme ušte najadeni Svatov isvaḱava akosenajadeni neksetärget Itaka starite senašle stramni isetärgnale Posle bratof rekol Mene damipostelete nanošvi mejadet bålvi Stanale starcive noḱta dajadet kakosekojpåt Stariof velit Ženo misejajt – Štodatipra – muvelit ženava – lep nemojme dazejme – Odi zamesi ednokravajče – velit toj – iklajgo dasepečit ḱakäsnime obajcata Toj bratof imsepulit izräbot odgunata iskoknal odnanošvi Svatu svaḱe – imvelit – loš son vidof Tatko nasone nedeleše fatil izognot ipokažvit vaka nedeleše iimgonaprajl kravajčeto puzdera ispepelta Arno pak misejajt štodapra sega? – jevelit starecot Malči pukni – muvelit starata – imene misejajt amaštodapra Stani klajgo kotleno naogon danaprajme pitulica dajajme Toj bratof odnestava pak imsepulel izräkaf otgunava Kogagoklale kotleto naogan itoj stanal Mejadet bålvi mnogu – velit toj istanal isturnal gaštite istegnal fkotle kaštobile petulicite I take sveimale kotle – rekol – bare dasipopara gaštive Ipak nastarive imsejajt Starata muvelit nastariof Odi vobafčana vozeljeno dajajš odzelkine Itoj otišol abratof ividel iletnal Svatu svaḱe vigizede vol zeljeto Izel eden stap tagopral svatot

Sibile edentatko i ednamajka i imale dve dečina edno măško i edno žencko Tatkoto bil lovʤija a majkata sedila doma i prela jadejne šoḱedonesel măžot Koporastile decata majkamu umrela a tatkomu săpreženal Zel mnogu loša žena Ta gotvila se šoḱedonesel măžot ama nadecata mudavala sămo poednuš dajadat naedenden i to sămo lep Bračeto i sestričeto bile mnogu ubai̯ i măšti̯ata vezden ibijala Edenden duribil tatkomu nadecata nalof a măšti̯ata v avčana bračeto jareklo nasestramu šotoga săčešlala Ceco ti zemigo vrăce češleto jas ḱegozema sapunov i ḱebegame Košoreklo bračeto taka naprele i počnale dabegat Tatkomu nadecata tojden sidošol pobărgu odlov i janašol măšti̯ata zamislena Jaopital šoje zamislena a ta mukazala otiizbegale decata Tatkomu počnal daronit solzi i nabărzina govjavnal kojnot i săvdal podecata Poedensat grebinajne nakojnot i zavtasal decata Toga bračeto jereklo nasestramu Ceco vărligo češleto zadnas Sestričeto govărlilo češleto zadnimi i săstorilo ednagolema korija sobujata šuma Durijapominal korijata tatkomu săstorilo vreme ikindija i počnal datărčat podecata Pak izastignal i počnal damuvikat dazastanat ama tie nezastanvile Mubilo žal zatatkamu ama mubilo pojḱe stra odmăšti̯ata danibijat pak Bračeto go vărlilo zadnimi sapunot i săstorilo ednogolemo more Tatkomu pojḱenemožil daojt ponimi i săvratil doma mnogu nažalen Odžal zadecata ponekojden umrel a măšti̯ata ostanala vokujḱata i zela drugi măš Bračeto i sestričeto odile mnogu vreme nizednapustelija Jadile divjački šoimalo nizpustelijata Musepijalo mnogu voda ama bile odeni daleku odmoreto i nikade nemalo voda Košoodile došle doednilivajǵe otkojapominale pustelijata



Svadbata počva vosåbotata kajužina Saberea prijatelite i decata mladi i odea daičeke tåpanite Koaḱezbližva doseloto tåpanite zafatva dasvire Gredea vlegva vodvoro i safatva daigre oro ĺudjeto Svekrvata sopogača nagla ḱigraše prva a setne prijatelite Odvečer sosvirkite odea pokumo i popobratimite i bliznite rodnini Sånoš igra jadea pieja Nautroto vonelata ozeva zeto goklava vodvoro nastol i gobričea kumo i pobratimite i peeja babite Zeto misabriči//ta koj migobriči a svirkite svirea Bričeńeto osvršvaše berber Zeto obričen odeše doma dasasleči a svirkite odea pokuḱi kanea ĺudje Saberea prijatelite i odea ponestata Pred datrgne klava pogača nastolo vodvoro a natpogača češa vino Prijatelite frla pari vočešata i velea Dasaḱerdosa Kumo oisturvaše vinoto nazemja a parite mujfrlaše vopolata nazeto Kinisva ponestata sokojnte Akobeše nestata daleku odea site sokoni akobeše blizu odea četiri Naedniokon fkačvaše svekoro nadrugio zeto natretio kumo načetvortio koje dabeše Nakojnte mubeavrzani opaškite nabulkata šami vrzano nakono nanestata nazeto i nakumo Eden onoseše barjako a dvamina kartata sovino Na barjako navrvo imaše jabåko nakačeno a nakartata imaše cvetja vrzano nakrs Dečińata šoanosea kartata popåto si̯a sija ispiva polojnata Odea napre i zeva sijarik Grede svatoi̯te Akobešenestata daleku strojničarite igrabina kojnte čij kon ḱizlezi prf Koaodea načardako babata majkata nanestata goprečekvaše zeto Zeto mubacvaše răka i mufrlaše čeli naramenata Babata gobacvaše zeto i godarvaše pari Odea vokuḱata dajade dapije Odeše sestrata nanestata prizeto gostresvaše mupikvaše košuĺa vopojaso a zeto adaše jabåko i nekoa para nasveskata Odeše nekoe dete afatvaše nestata zašamiče zadarodva măškideca Odeše nestata nastroj prisvekoro damubaci răka Svekoro afrĺaše koprina nagla a daroi̯te naramo Setne odea čupite prikumo da da akrše pogačata koj dazemi pojḱe Kumo klaše pari napogačata Čupite azeva poloi̯nata pogača i adelea dolu Drugata poloi̯na ajadea natrpeza Nakinisvańeto prijatelite nanestata klava pogača sočeša i praeja kakokajzeto

Edno vreme imalo nekoja nogu strašna lamja Ona izlavala seka godina odmoreto i tražila odbliskio grat poedna moma godišno kurban Arno ama graǵanite edna godina zabravile daidaat i kuga izlegnala lamjata odmoreto nogu senasrdila otinema kurban ulegnala ugrado i izela stotina momi Ottogaj uplašilese graǵanite i odredile zakon seka godina daifrĺat nalamjata poedna moma I taka došlo red dajadaat momata naedna udovica Ona sinemala drugo čedo samo toa devojče ibilo edno umajka Udovicata oḱelaneḱela morala dajaodvede ḱerkai pokare moreto Čekaeḱija lamjata plakale i vikale naset glas Dočulgi sveti Ǵorǵi i vednaga došel davide šoe taa rabota On nosil sonego eden gulem buzdogan Pitalgi zašto plakat i vikat tolku žalno Udovicata murekla Kako danevikam i plakam ja zavalijata? Samo ovaa momičkamie otčelat i nanea idojde red dajaizede lamjata ta eve dovedoja kuga ḱeizlegne lamjata dajaostaam neka jaizede čim taka sanaredile grackite zakoni Togaj sveti Ǵorǵi irečel Nemoj daseboeš ja ḱekurtulisam momata ottava zlo Ti idisi doma a ona neka ostane malku damepoposka dodeka neizlegne lamjata odmoreto Udovicata siotišla a momata ostanala tam dagoposka sveti Ǵorǵi On inaračal Akozaspijam alamjata dojde vednaga damerazbudeš dajautepam Taka poskaeḱigo on zaspal i utoa vreme lamjata fanala strašno darika i daizlava poleka odmoreto Momata otstra zabravila dagorazbude sveti Ǵorǵi i počnala žalno daplače i davika Kakošo plakala padnalamu edna săza nasveti Ǵorǵi On ottova serasonil stanal i utepal săsbuzdogano lamjata Vednaga posle toa sveti Ǵorǵi isčeznal pa momata siotidela doma Caro kuga naučil oti momata sekurtulisala i lamjata bila utepana zemalja nasinmu zažena i taka otsiromaška moma stanala carica

Rodenasăm uŠčip imomčeto mieščipjanec oddedo prededo stari bile ščipjani Koga beh devojče sedeh načardako imaše stari babi ijagi starite babi poskah nasănce I kakodamevidat ergenite svikaa i jazeka sizlaža stana i poʣrna otčardako davidam koi ergenisa I tugaj reklo mojto momče šomezema Ja ḱeaizlaža ḱegledam daazemam On kakoḱenaprave viknal ednažena drugarska majka kakostrojnik natatkomi dakaže Itugaj tatkomi reče ]epitam ugrado kakoe momčeto danee pijanica ilikomarʤija nie beme unovo Selo amomčeto sedeše ugrado Ojde tatkomi ugrado pital dvuica svet prijateli kakoe momčeto Oni murekle Dobroe momčeto nemasi majka imasi parički imasi kuḱička I tugaj tatkomi odobri Behme naednasvadba behme tamoka nasvadbata i večerta fanamese daigraeme širto fals itaka sezapozname I momčeto usigurise oti ḱebide vaa rabota Iošel doma kažal natatkomu Tate ja bendisa edno devojče ubavo ḱegozemam utre strojnik ḱepratam I tatkomu soglasilse Idojdoa ednavečer inapravime godeš A segodime stana vojna Turcite koabegaa Dojdoa Bugarite i gozemaa vojnik Venčamese iposle ojde vojnik Imeostavi tri nedeli nevesta Vojnik bide devet meseci Iposle kogadojde doma deteto serodi On dojde večerta i deteto serodi Toa ima sega četiriese i pet godini

Edạn čuvek imal nogo loša žena Utko dujdela doma majkamu pọčnala nogo dạslạbee Den izden stạnuvala se poslaba Sini sekuj den jạpituval Mamo kak tagleda snaata? Majkamu vikala Arno mạgleda sinko! Arnoama sino usetil oti majkạmu kri nešto ọdnego Iednăč kuga pa kutisekọga jạpital Kak tạgleda snaata? majkạmu rečela Aksakạš dạznaaš kakmạglede ostạni doma skrišno ḱevidạš I sino edạn den utkạsạjạvil nạženạmu oti ḱode nạrạbota mesto dạode pọvrnalse i sạskrijal nạtạvano Pọminalo malko vreme nạmajkạmu iseprăjạdelo i pọterala ọtsnaata lep Asnaata kạžala Pukni tresni dọdeka neispredạš tri vrtena nema dạtidam dạjadạš I ḱagiispredela trite vrtena pa pọterala dạjade A snaata kạžala Asẹga malku puigraj oro i ispej ednạpesna posle ḱetidam dạjadạš Majkạta pọčnala dạisạmole nạsnaata Aman murisnao kak dạigraam kạsạmstạra noizte nemidržạt gare! A snaata kạžala Akusakạš dạjadạš ḱeigraaš! I majkạta pọčnala dạigraa i dạpee Tạka bresinko tạka tạka igraam sekuj den! A snaata kạčujala ọtitạka pee zẹmala sukalto i pọčnala dạạtepa ọtitạka pẹjala I mažo nẹmužel gare dạtrpa i slẹgnal i pọčnal dạạtepa săssukalto nạženạmu se dọdeka nẹtạksala ọtinema dạpraa gare tạka

Ženite fofnaščo mesto samerakliki nagosḱe Nogu pati sesobiraa namuabet i naedno kafe Ščom ḱesenaučat zanekoa sedenka fofmalata zimaasi oddoma koja furka koja čorap i brže trčat tam dasiposedat daporabotat i daapnat neščo nekui odnih nogu znaat smeški dakažuvaa ta druǵite seʣviskaa i digaa nagara katkuga sasto Edni pa gledaeḱi daneividat sal măčat i poapnuvaa măčičkata poneščo Ponekugaš ḱenamine nasedenkata i nekuj maš sedenkar Taka i pominuvaa ženite dăzite nošči prezzimeto a utroto kuga stanat fednak zafataa nekoa rabota ukulkašči edni saperarii druzi mesarii treti gotvarii Arnoama prezletoto nee taka Togaj odʣaran dovečer rabotat ponivjeto i polivadǵeto dapriberat poneščo zimovišče Edvaj čekaa mračka dasidat dapovečeraa i dasilegnat daispravat kosti Prestia denove nema nisedenḱi nipoprelḱi Sal nekugašnekugaš ḱesesoberat nanekoa pogača ili naprestapulḱa Togajsa ošče poveseli ot imdavaa poveče jadavišče i pijavišče a nimažje nema ta ščo iskaa sipravat Otkasenajadat i napijat zapovjaa nekoa pesna a edni prinemańe tapańe igraa i oro napesnata Pogačata seprai naskoro otkaserodi deteto a prestapulḱata kuga proodi Naprestapulḱata sefte segoščavaa site sosjadeńe i pieńe ʣadnie kraj turat naedno stolče poneščo molif i kniga pari nekuj alat ta deteto ščoeproodilo dide dotam i dasizeme neščo Ženite veruvaa oti bože ottova ščoḱedafane deteto ḱesevidi ščo ḱedastane ono kuga ḱeporasne dali ḱeeučeno dali ḱeebogato ili rakotvorno

Fselo Dolni Draglišta Razloško ergeneto seženaa ut 1722 godina Doele nataa vozras mumčeto maḱamu i baštamu zemaa damupoddumkuvaa ḱee vreme veḱi daguuženaa Uttia poddumkuvania maḱata i baštata razbera nakakov akăl esinoim Aku vidaa ḱesinoim eskonen natova sobiraase eden den i sipodumaa zatova maḱata i baštata predlagaa nasinoim zataa zaonaa muma i toj akoepuvolata udguvareim E ubavo Katu sasuglasaa veḱi daiskaa nekoa moma praštaa edna žena umomine davidi nakakov akălsă patia Praštaneto natakvaa žena utstrana namomkove sekažuva praštane zgodatici – pratihme zgodatici Katu ide ženata uizbranata muma kažuva namominia bašta i maḱa Jasăm dušla zgodatici otedi kădesi daiskam šterkavi imeto i za imeto namomčeto Vie kakvo mislite ḱeniădadetele eli neḱete? – Pupitajtese pa mikažete dadoemele s nišań eli nemoj Mominia bašta i maḱa katu sipudumaa sami puvikuvaa nastrana šterkaim taăpitaa iskale die za edi koe si momče ile neḱe Tja udguvare iskam eli neḱu pavie gleajte Ako maḱata baštata i šterkata sesoglasaa zataa meška ot deto e doprateno udgovaraa naženata Dojdete dobre došli! nie ne sme i vredni zatova mesto ama ele nesămiluvali taiskaa dobre došli Akule maḱata baštata pa i momata neḱa tava mesto udguvaraa naženata Mumatani e ošte malka nee zaženene čeiz neisme prigotvili i drugi takvia utkoito ženata razbere ḱenesidavaa mumata natava mesto i siutiva

Sibeše ednovreme edenpop On kakočorbaʤia useŭto nemu seraboteše pasedogovoria sospopadiata daglavat edenmomok Kaa šoseizlafia taka i napravia Momokot koŭku beše kader siraboteše gipaseše goveata ipomaŭko oreše nagolemta niva mal̥ko pomal̥ko odden naden on asea pčenica Koadojde vreme zažnieńe momokot sekoa den odeše nanivata dažnie Ama preddapočne sosrabota on prvo ḱesedneše potsenkata naednakruša gornica usret niva iḱeapitaše gornicạta E deneska ḱežnijme ilḱespijme? Čekaj prvo davidme šo ima utorbạta tureno zajạdene – ḱerečeše krušạta Šoḱevide kaa sekoa den taka ideneska lep ikromit i uednakrpa piper paitaka muudgovore namomokot E ḱespijme Taka momčeto cala nedela sevrveše naistạta niva inikogaš nežnieše Sekoa večer popot gopitaše Kako ode žnieńto? Amamomokot ugo isto muodgovaraše Pa pope ošte kraištata isrejto Eden den popot rekol daj daidam ja davidam šo raboti mojot momok Otide nanivata isekači nakrušta potkoa momokot spieše sekoa den Etego momokot kadeide pasisedna potkrušta iistoto igovika nakrušta Popot ču se šoapita krušta Otkoa zaspaŭ momokot popot poleko sleznaŭ na zemjata isiotišol i se raspravil napopadiạta šoraboteše momokot Utroto mudale podobro jadeńe Pa otišol nanivata ipa istoto igovele nakrušta vanal dažnie otiutorbạta imaše dobro jadeńe Itaka momokot zadvadni aožna pčenicạta nakoa isevrveše cela nedela sokromit ipiper utorbạta

Imalo nekoj trovica braḱa kinisale daodaja napat Odile odile i našle nekoi̯ draki Postarˌio brat rekol O gospodi dajmi ovie draki lozje dabidat nase šoḱepomini ḱemudada grozje Gospo drakite muistoril lozje Srednio rekol Dajmi gospodi ovie garvani damistanat kozi Šo ḱepomini nase ḱedada mleko dasrka Muistoril gospo kozi Gospo odel sonif Napomalˌijo murekol Ti sinko šo sakaš? Toj rekol Jas sakam damidade gospo nevesta da i esrceto kako mojto Gospo rekol otu ḱemudade takva nevesta Kaotišle kajčupata ta bila svršena i večer ḱazemaa svatojte Kosednal gospo sete siprikažuvale Tie murekle Oti dedo ti niščo nekažuvaš? Toj murekol Ami jas šoznam dakažuvam Samo daminajte edna pračka lozova ottri godini skinata Munašle i aposadil dedoto Vatile oblok sosvatojte akorode lozata grozje nevestata damuazemat akonerodi lozata grozje glata damuazemat nadedoto Kostanale utroto lozata bila polna grozje i muazel dedoto nevestata Muadal nanajmalˌio brat Ubavo siživeal sonevestata Idal gospo dete Povreme sevratil gospo kajni i tatkoto goprašal Dedo ščosiuvilen? Murekol toj Kako danebida uvilen komisakat dete ottri godini pečeno? Gospo samo goobiduval šo ḱereči Ovoj rekol I dedo nie imame dete nego ḱegoopečeme Augorele vurnata goklale deteto dasepeči Kopošle dagoizvadat ispečeno videle kniga kadrži i čita vovurnata neizgorelo Goblagoslovil bok daneizgori

Edin măš i žena nimale deca Ftorata žena mubilạ nạtoa Utpărvạta imal dete i moma Bože bože viĺale vrak čedo dạimum čedo dạvidum Gosput iprăslušal i rekăl Diĺmi sakte Mudal Toa detto šosărudilo fătilo živina dạjade Săt insan guizdelo – i majkăta i tatkuto Dušel ret nạbratčito i nạsestrạta A dạbegme sestričko ričel bratut Dạzemiš stomnata i češilut – tiạ tri šeạve I – kinisale da begăt Fătila dạiprăftasăve taa momta šojade Fărlila stomnăta – săčinila voda – nămužala dạjftase Prăpluvala pa puminala vodta Činila dạjprăftase Brate fărli rekla sestrạta bričut dạsăčine ostri kamăjne dạnămož dạnăstigne Oni pa begạt Koa dạvidạt – pa zạdnih ide Oni lamja nẹvikạt – tuku sestrạmi ide – sestra pusta! Koa săzăvărtăvăt a dạjftase koa gleạt pa punih Fărli vele sestro češilut dạsăčine găsta gora – dạnenăstigne mojta sestra Dur dạistigne nih gledạt năzădi istrituve ạdin star dedo I deto ipita dek tăka bredeca? Deuto bil Gosput Mudalẹdno ostro nohče Dučestạta gora kạdošle Jas kitipuštum dva ạršlana Ustanalo uše ẹdno dărvo Zastạni sega sestro Usnozi idejte i skrilja dalette litajte i živut nema gajre nạnas Zạstạnale tia ạršlajnto Nạnea ivelăt sega A šo ima dạima – site dạiizbluviš dạjiskariš! Izbluvala i živi i umreni En nạkusurut majkạmu i tatkomuživi Mrafkạta šonose mărvite inạprạvile

Imalo edno vreme nekuj tărgovạc koj šạtal udgrat nạgrat Šạtajḱi dujdel nạneko pristanišče ispạdnal ufneko selo Bilo dockạna i to tărgovạco videl deka svạte ufneko kăšča svitilo tugaj nạmalo lambi sạdele nạkạndila nạsveščički flạzel ufdvoro ičuknal nạvratta Ti ispạdnale gazdite iọprạimale nạgoste Ta večạr onipạ kiprạvile pạržeška imale rodạno dete žencko Prạvile šoprạvile tamka večạrta ạdetto inạpravile isilạgnale Oti selcka kăšča sirumaška ufedna udạja site spijale i to lạgnal prạnih Ama neofạtilo son rạčel Stoj dạvidum va večạr šokidojdạt nạta moma šokikažạt! Tạmam sạčinilo pulunuš dujdele nạrečnicite ipučnale dạkạžuvạt Părvạta rạčela E dejživa i zdrava dạpurasne gulema ubuf kăsmet dima Drugạta Ka kipurasne to šojdojdạn nạgoste măš dạjbide Tretta pạrạčela Ufgulem grat dode Uttam stạnale ti siuddele To gosto sirạčel Ta moma enus sạrojʤe jassum dvajse gudini iošče dvajse dạčekum jas sake dạustạrem [onebivạt rạboti Tuku daj dạ_zem dạ_nosum vonka Zimuve kuti kạbila ufpạlente ạdignuve majkạta i tatkuto sizạspale ạnạdenuve nạkol vonka Sạkạčuve nạbrodo sizbeguve Oni kạstạnale sạbajle gledạt – nema momička Deka ḱạ najdạt? Edno vreme slušạt kạplače vonka nạkolo nạdenna Kạvidele ọtej živa ạrạzvijale samo nạkuremo malce bila suderạna Sjạprạbrale Vărvele gudini momạta purạsnala Usselckite momi nạorto udile šạtale rạstela kutisite selcki deca Utkạpuminale dvajse gudini sạdukạralo ret to tărgovạco dạdo pa ufto selo I ide Večạrta sinojxe akrano ufkạvạneto pusạdele i uddele nạorto Tugaj edno vreme se nạpăto sạbrale igrạjale nejn tăpạn nedna gajda glavno igrạjale Orišča imalo Odạt i nạorto najubava ta moma selckạta nạsjurmašḱo čuvek I rạčel nạti pubratimto Ta moma va večạr dazemum niščo nẹsakum Pubratimo muudguvuril Ti tărgovạc ta selcka moma najạlčak nạguvạdar ej kak ḱazemiš? Sluši rạčel jas mojta kitjadam ta nimgạzimi ne rạčel ili ona ili druk nikuj E kạndisuvạt odạt Tatkuto fạtil dạkrăčke Kak dadam mojta moma nạtărgovạc ko nisme sjurmasi durnẹliče Jas – rạčel – im pari idaublečum idijkupum săto Uddele uduḱanto nạkupile sprimile Izvikale selto nạprạvile edna večạr ʤimbiš stạnuvạt udnạdelta siodạt Tạmam siuddele doma kuti mladi silạgnale zela ta dạssubleče On irạčel Ti imiš nišan uddeka tej to nišan? Majka rạspraviše neko vreme nekuj tărgovạc dujdel nạtretta večạr kạvidel oti băbek ima zạmal mạnạdạnal vonka nạkolo bạgal Itạka utto mibil to nišan E mur – rạčel – nạvesto mijas bih to šọtạnạdạnah Nẹsakah dạtạzem oti nạrečnicite kạža Dạpurasniš ka kibidiš gulema moma dạsạvărnum dạtạzem Zạrdi to jas tạnạdạnah nạkolo dạnetạzem Ama šosạnạpišalo to kibide pạjas dujdeh dạtạzem Ajde – rạčel – sa nạʣăd dodạme prạdedo i prạbaba pa punovo svadba dạpravạt Itạka šo rạčeli nạrečnicite to musạispălnilo nạtărgovạco

To dete săkalo dăuče Majkamu gupuštuvala năuka dode E dek ḱode? Gupuštili ufnekuj bunar detto Ufbunaro gupuštili Imalo dol nărot Tăka prikažuve prikažnˌicta nadolno svet E ka udeli dubunaro măjkamu rekla ]itanosum rekla zănaat dă̯sučiš A bresino zăbravum bresino nămožum as dăvikažum E ka gunusila dubunaro oh rekla măjkamu E ona ka rekla oh izlegăl Oh čuvek izlegăl udbunaro Ka izlegăl to čuvek udbunaro E šo babo zăšo pitiš? ne bresino sumărih oh ričeh Aa ne tukej Oh Tuk Oh ka săvele tukaj Oh Dek gọnosiš sinti? E prăOh ḱọnosum năzănat dăuče E assum Oh Guzime detto gupuštuve ufbunaro i on utive ufbunaro Bapta šutive doma Udgudina rekăl babo ka ḱidojš pa tuk dădojš Oh ka ḱirečiš pa ḱizlezum as ḱọiskarum sinti ]ọiskarum dọvijš Aksănuče zănaăt ḱọzăkariš ạkne sejnučil zănaat pa ḱọzem Ta žena ka dujdela gudinta uddela pa tam Ka rekla Oh izlegăl Oh i detto gujskăral Arno ama detto ne nučino As – rekălmale nesnăučih năzănaăt ošte ḱisučum Pa guzime to Oh Pa guzime pa fleve ubunaro Udgudina babo pa ḱidojš Drugăta gudina babăta pa dujdela ama to uddolce murăčel Dănekăžuviš oti znajš dăne kajš ot sănuči ]ivikiš ne znam ništo tele dujdeh vol ḱisjodum ḱilăžiš otḱitizedum Detto ričel arno ama setne gujzlăžove Ričel Tele dujdeh i izbeguve usmăjkamu Ee ne zna baba gajre uttam nătăka ne znam Ima ošte ama ne znam dăkažum  

Izlizel ădnăš dedu Gosput dăsiizvide lujtu năzemjătă Kăvărvel pukrajădnanivă videl ădnu urač – sioră Gosput gudubližil i muvele Dubrutru junače! – Dalti Bok dobru dedu! – Ka tiode răbottă sinku tispore? – Eh dedu sămăčăm ămăiBok kipumože! – Tăka sinku tăka! Aj dăvidăm kak orăš ti! Vo uračut izvădil ădnabrazdă dignal raltu vărnal volovte nădrugătă strană dimek năta strană utdekă zăfătil părvnătă brazdă i zăural drugă brazdă Tăka kăăsvăršil i va brazdă pak vărnal vulovte i zăural uddrugătă strană nănivtă Gupule Gosput ka sămăče vo uračut săsmiluvă nănegu i muvele Oti bresinku sămăčiš tăka măčiš i volovte kăi̯vărnuvăš zăsekuă brazdă – Ămikak brededu? muriče vo uračut – Obărnii̯ sinku pa udva strană i zaurăj Kăkistigniš dukrajut nănivtă pa obărni uttam i orăj Uračut săčudil – čudil i sirăkol năumut Aj dăvidme i vo murạfet nădeŭtu i zăural tăka ka mukăžal staricut kăizvădil tričetiri brazdi dedu Gosput gupupital E muvele i sănăsmijuvă ka tisăpule segă urajnitu? – Spulajti dedu nogu lesnu i nogu spornu vărve segă – Ajde sinku utsegă se tăka dăsiorăš – muričel deŭtu i sizăminal Kă nabližil ădnuselu zăčul udădnakujḱă škripškrip udnekuj rajzbuj Čekăj siričel dedu Gosput dăvidăm kak tkae ta ženta tamu i vlizel udvorut năkujḱătă Pọmoži Bok nivestu! – Va žentă tkală tam nătremut – Dal bok dobru staru! Šopalăš tukă? i sănăsmijală – Pulăm kak tkajš nivestu i sakăm dătăpităm ka tiode răbottă – Ka kimiode? – ka sakăm tăka mivărve – Ămăkă gledam čedu netispore Oti se udădna strană tkajš i kiniš konicut – vătukut? – Ămiuddvete? – Uddvete ja! Etu kak fărli suvalkătă sudesnătă răkă stegnigu napkum koncut! Ătăka! Ăsegă fărli sufalkătă sulevătă răkă udlevu i pa stegni koncut! Zătkală nivestătă ka ănăučil deŭtu i săčude kolku lesnu i spornu sătkae platnutu! Zăigrală suvalkătă urăctu nămladătă ženă i niščelkite zăpijale kătukukoškă kogă kutkudjakă Puglidal dedu Gosput puglidal i sitărgnal Ostani suzdrave nivestu! Dugodintă dedu Gosput pa tărgnal puzemjătă i pravo năta nivtă priuračut Dubrutru junače! – Dalti bok dobru dedu! – Ka tivărve sinku urajntu? – Mispore dedu nogu mispore zăden izuruvăm dve purgoni! – Arnu čedu arnu! Ămikoj tănăuči tăka spornu dăorăš sine? Uračut ubărnal oči nănebtu Gosput dedu Gosput mănăuči on evredin zăse nešču I ădnustaru kătutep mipukăža – Tăka sinku Gosput tănauči i segă tăblăgusove den dăorăš godină dăraniš cala kujḱă! I sizăminal – Ka stignal uto seltu dekă tkală žentă ăpită Ka tiode nivestu tkajnitu – spore? – Em mispore tkajnitu em misădălže platnutu! – Ătăka kerku ătăka! Ămikoj tănăuči tăka lesnu i spornu dătkajš nivestu? – Ih păti! koj kimăuče? muriče va budălată ženă samăsămičkă kătumladă nivističkă – Ămăka sănăuči samă brekerku? – muvele Gosput zădămuupită umut – Et tăka samă sămičkă kătumladă nivističkă – muvele pa va budălată – Ămănikuj netipukăža – muvele pak Gosput – Eh i ti staruaru! tikăžah stigă vike mizburuvăš dănămisliš păoti ti mănăuči? – Dobru dobru nivestu Aj sejsi suzdrave ămăutSečku duVilikdin dătkajš pudmiškă dăgunosiš! muriče Gosput i ăustavi

Ădnă ženạ siimalạ guĺamu mumiče – Mạruškạ V dorạ siimali hubăvạ grădinạ i vgrădinătạ guĺamu dăru Śaki dăń mumătạ utivălạ nạsenka puddărotu dạkindisạ Ădnăš nạdărotu kacnălu pilenciạ izrukălu Kindizmušku Mạrušku umral măš štạzemeš Ta utišla primajkạsi i sạuplakălạ Majkahi rekla Id utre pak dakindisạš piletu moži dạnidojde Nạdrugija dăń Mạruškạ pak sednạlạ puddărotu i piletu pak dušlo i zărukălu Kindizmušku Mạrušku umral măš štạzemeš Vărnălạsạ ta plạčăštem primajkạsi Nạtretija dăń pak stanălu săštutu Majkătạ sạmnogu zăčudilạ i zăvelạ Mạruškạ dạpităš budăn ottăj rukạ piletu Vărvjali vărvjali i stignạli duădnă guĺamạ kăštạ săsžeĺazni porti Nạdorạ imalu češmạ Mạruškạ kazălạ nạmajkạsi Maju mnogu misạpie odạ [tạidạ dạpijạ uttăs češmạ [tom kăto fĺala i portite sạzătorili Majkătạ ustanălạ vănkạ Mạruškạ ustanălạ fnetre Majkătạ zăvikălạ utvănkạ Mạruškạ utfnetre a păk portite nisạutorili Mrăknălusạ i ženăta siutišla Mạruškạ fĺalạ v kăštătạ Tam imalu četriăste stai Tja utvarạlạ i zătvjarạlạ sički vrati nijde ništu ninăšla Nạjsetne kăto stignalạ dusetnătạ stajạ vidjạlạ nạsret stajạtạ istegnạli umrjal măš Nạrăkitemu imalu guĺama knigạ i nạknigătạ bilo năpisănu Kăto pručăteš tăs knigạ ja štạstanạ i štạsạožăńạ zạtebjạ Čelạ Mạruškạ tri dni i tri năšti Ăga jạisčelạ umralijạ măš sạsăžuvil i stanal Portite sạutorili Toj zăvel Mạruškạ primajkạhi ruknăli mnogu rudnini i nărjạdili guĺamạ svadba

Edno vrjame sabili dva sesri Ednata bila as sesra ednata dukarạna Mạšteạta bila kătiĺ žena Una gapusnala dagaizedat vălceto dukaranutu mumiče Mạšteạta ikạžuva nati edno kutlence edno mače i edin pitel Mumičeto gizjala i utišla vgurata i vĺagla vedna kăšta Vĺagla fnetreka i gizjala mačenceto kučenceto i kutleto Zala mumata dajạde i mačeto zamjaka kučeto pučna dalaj Ta ginajala ilegnala daspi Kuga sastemni dujdoa kalikanzi Uni pučnali datropat Utori dẹvojko data jada! Una saisplašila i kazala Mačence kučence kak dakaža? – Kaži dukarajmi čẹis Mọmičeto kazalo i toa utuva i dukara čẹis Zeval pak davika Utori dẹvojko datajada! Mačenceto i kučenceto ikazaha Kaži datidukara ạltăni Gidukaral i giustavil i altănite Pak zeval davika Utori dẹvojko ketijada ketipuĺa Una kazala Utivaj i dukaraj edin koń On gadukara końu i zeval pak davika Mačenceto i kučenceto ikazaha Kaži datidukara voda săsrešeto usSruma On utišal naSruma danalej voda Tja situvari nakońo čẹiza i ạltănite i siodńala duma Kak javidjala drugata sesra i mạštea i sazačudili Majkata rjakla naḱerkai E mari ḱerko ja ketinapraja ọtčisto brašno pitinki i tebe ketapusna dadukaraš ạltăni idala mače kuče petle i siuti tamoka i gaize sama ideneto Nemudava ništo napetleto mačenceto i kučeto Mene majka miganapravi samo zamen – rekla Kuga sastemni ĺagnaha daspiat Dujde kalakanzar i vika Tras tras dẹvojko ọtori ḱatajada ḱatapuĺa! – Kak dakaža mačence kučence? – Ḱa ide tak kaži Vĺaze kalakanzaro fnetre i gaizede mumata Červata igizakačiha nadireka Čeka majka dạsidojde ḱerkai i kak nedohodi tărgnala dajaprẹsretne Utišla vgurata i vljagla vkăštata Kak gividjala červata podirecite padnala i umrjala Mọmičeto ostanalo dasiživej samo sosmačeto kučeto i petleto

Pujno vrjämạ namakedonskiju car naFilipˌata mupusna idin car – ama guniznam kutri bjäši – idin kon săsvolska glava Konu guvikaha Vukefalus mugupusna bakšiš Idin deń săsubiraha šičkiju asḱer utFilipupul napruavliˌotu nacaru sămăńčaha dagujahnat końu końu săplašiši utsjäŋkatamu ipuidin nimožiši dagupribliži dur namišimer să măŋkaha nimužja dagujahni puidin Iskulasa Aleksandrˌotu utskuĺotu – i toj biši nacarju djätạ – i dojdi i toj pukraj ipsiḱu i gĺeda kak sămănčat zadagujahnat końu i muvili jazăk bjä navas idin koń danimožiti dagujahniti! Tatkumu sătimosa mrăva i murječi jala akusi ti akšius jahnigu! i toj muvili trăgńätisă utam! I sătrăgnaha tes mugudaduha końu nańegu guzeva toj końu guvrătnuva kumu slăncitu dagĺeda i stăpnuva naiziŋgijata isprăsnuva końu dabjaga bjaga bjaga bjaga săzagubi utšički utprjät utučitạ i šički rjeknuha zaguuklave tuzi djätạ tos koń! Kuga utmrăva vrjämạ setńạ gugĺedat idi nasam săskońu pak i šički fatạha dasipĺeskat rancätạ i davikat žitu o Aleksandrus! i dojdi tam pukraj insanu i sĺazi utkońu i mugudadi natjäh daguzakarat uahuru I tatkumu tugas mudadi duvata i murječi băkaj šaroka zema Makedunija tạ nizeva tebjạ!